Globalno segrevanje je povzročilo drastične spremembe na našem planetu in eden najbolj zaskrbljujočih učinkov je zakisanost oceana. Ta pojav, ki ogroža preživetje na tisoče morskih vrst, je že prisoten v Zahodni Arktični ocean. Študija, ki so jo izvedli NOAA in drugi sodelavci, objavljena v reviji Narava Podnebne spremembe, razkriva, da bi zakisljevanje teh voda lahko imelo pomembne posledice za školjke in druge živali v ekosistemu, kar bi vplivalo na človeške skupnosti, ki so od njih odvisne.
Raziskave kažejo, da je med letoma 1990 in 2010. Globina zakisanih voda se je s približno 99 metrov povečala na več kot 244 metrov. To alarmantno povečanje poudarja hitrost, s katero se ta proces odvija v primerjavi z drugimi oceani na svetu.
Ker morje absorbira ogljikov dioksid (CO2), postane voda bolj kisla. Ta povečana kislost oteži živalim v oklepu, kot so školjke in morski polži, izgradnjo primerne lupine. Sčasoma ti organizmi oslabijo, kar predstavlja resen problem za arktične skupnosti, ki so od njih odvisne pri hrani. Za boljše razumevanje vpliva taleči se oceanski led V ekosistemu je bistveno preučiti, kako zakisljevanje vpliva na biotsko raznovrstnost.
Soavtor študije, Wei-Jun Cai, z Univerze v Delawareu, je opozoril, da Arktični ocean je prvi ocean, kjer so opazili tako hitro in obsežno povečanje zakisljevanja, vsaj dvakrat hitreje kot v Tihem ali Atlantskem oceanu..
Analiza oceanskih podatkov in simulacije modelov so to pokazale Povečanje pretoka vode iz Pacifika v Arktiko pozimi je predvsem odgovorno za širjenje zakisljevanja v tej regiji.. To je posledica vzorcev kroženja in taljenja morskega ledu poleti, kar omogoča, da več pacifiške vode teče v Arktiko, pri čemer se kopiči in povečuje raven ogljikovega dioksida, kar posledično zniža pH arktične vode. Hitro zakisovanje Arktičnega oceana je vedno bolj zaskrbljujoče za raziskovalce.
V zadnjih nekaj letih je to stanje še poslabšalo taljenje morskega ledu in omogočilo več pacifiške vode, ki že vsebuje visoke ravni CO2, vstopijo v Arktični ocean. Zaradi tega se voda zakisa z alarmantno hitrostjo. Trenutno se pH vode na Arktiki nenehno znižuje, kar ima lahko resne posledice za morska biotska raznovrstnost in človekovo dobro počutje.
Vpliv na morsko biotsko raznovrstnost
Zakisljevanje oceanov ima uničujoče učinke na morsko življenje, zlasti tiste vrste, ki so odvisne od kalcijevega karbonata za oblikovanje svojih notranjih in zunanjih struktur. To vključuje bistvene organizme v prehranjevalni verigi, kot so:
- Pteropodi: Ti drobni polži, znani kot "morski metulji", so bistveni za številne morske vrste, vključno z ribami in morskimi sesalci.
- Mehkužci: Tako kot školjke in školjke, ki so vir hrane za ljudi in druge živali.
- Korale: Čeprav jih na Arktiki ne najdemo, nam njihova študija pomaga razumeti globalne posledice zakisljevanja.
Ti organizmi niso ključni le zaradi svoje vloge v ekosistemu, ampak tudi zato, ker predstavljajo vir hrana za človeško populacijo, ki živi v arktičnih regijah. Upad teh vrst zaradi zakisljevanja bi lahko povzročil prehranjevalno krizo za številne skupnosti, ki so odvisne od ribolova. Zakisljevanje Arktičnega oceana bi lahko imelo širše posledice za zdravje ekosistema.
Vzroki zakisljevanja Arktičnega oceana
Povečanje kislosti v oceanu je predvsem posledica visokih koncentracij CO2 v ozračju, ki je posledica človekove dejavnosti, kot sta kurjenje fosilnih goriv in krčenje gozdov. Industrijska revolucija je povečala količino ogljikovega dioksida v zraku in oceani kot veliki ponori ogljika absorbirajo ta plin in ga pretvorijo v ogljikovo kislino. Posledice tega zakisljevanja v Arktičnem oceanu so zaskrbljujoče in zahtevajo nujno pozornost.
Ta kemični proces zmanjša pH vode, zaradi česar je bolj kisla. Zgodovinsko gledano so se spremembe v pH oceanov pojavljale počasi skozi tisoče let, kar je vrstam omogočilo prilagajanje. Vendar pa je trenutna stopnja zakisanosti tolikšna, da se mnoge vrste ne bodo mogle dovolj hitro prilagoditi. Bistveno je oceniti, kako podnebne spremembe vpliva na te procese v Arktičnem oceanu.
Glede na nedavne raziskave ravni kislosti v Arktičnem oceanu naraščajo hitreje kot v drugih oceanih, kar je zaskrbljujoč trend z mnogimi posledicami. Na primer, ocenjuje se, da bi lahko arktični morski led poleti do leta 2050 popolnoma izginil, če se bo sedanja stopnja taljenja nadaljevala.
Ta sprememba bi lahko drastično spremenila ne le morsko življenje, ampak tudi globalno podnebje, saj imajo oceani ključno vlogo pri uravnavanju podnebja s toploto in shranjevanjem ogljika. Pomembno je razmisliti, kako lahko te spremembe spremenijo ravnovesje ekosistema.
Posledice za ekosistem in človeško hrano
Izguba bistvenih vrst zaradi zakisljevanja ima lahko domino učinek na oceanski ekosistem. Preživetje različnih vrst, tudi tistih na vrhu prehranjevalne verige, je odvisno od zdravja manjših organizmov, ki so vitalnega pomena za prehranjevalno verigo. Na primer, losos in sled v veliki meri odvisna od pteropodi in mehkužci kot del njihove prehrane. Arktične človeške skupnosti, ki se zanašajo na ribolov, se soočajo z negotovo prihodnostjo zaradi zakisljevanja in njegovih učinkov na populacije rib.
Človeške skupnosti na Arktiki, ki se preživljajo z ribolovom, bodo močno prizadete. Zmanjšanje populacij rib in drugih morskih sadežev bi lahko povzročilo zmanjšanje virov dohodka in hrane za te skupnosti. Poleg tega lahko zakisljevanje oceanov vpliva tudi na svetovno gospodarstvo, saj so številne morske vrste ključnega pomena za komercialni ribolov. Za boljše razumevanje morska biotska raznovrstnost in kako je povezana z varnostjo hrane, so nadaljnje raziskave bistvenega pomena.
Zakisljevanje Arktičnega oceana je pojav, ki ne vpliva samo na morsko biotsko raznovrstnost, ampak ima tudi globoke posledice za prehransko varnost in gospodarstva človeških skupnosti. Povečanje kislosti oceanov je jasen pokazatelj, kako podnebne spremembe vplivajo na naš planet in vse, kar živi na njem.
Ukrepi za boj proti podnebnim spremembam, kot npr zmanjšanje emisij toplogrednih plinovso ključnega pomena za ublažitev zakisljevanja oceanov in zaščito morskega življenja. Poleg tega so raziskave na tem področju bistvenega pomena za boljše razumevanje procesov in učinkov zakisljevanja ter za razvoj učinkovitih strategij prilagajanja in ublažitve. V tem kontekstu je pomembno raziskati kaj je hladno in kako vpliva na morsko življenje.
