Če govorimo o enem vročinski val v sibirijiVerjetno mislite, da smo prišli na napačno mesto. Ker je to široko območje Rusija Zanjo je značilno, da je ena najhladnejših na našem planetu. Pravzaprav je gostota prebivalstva komaj trije prebivalci na kvadratni kilometer zaradi surovega podnebja.
Vendar pa podnebne spremembe še pred nekaj leti povzroča res neverjetne situacije. Prav tako se je zgodilo v Grenlandija lani maja. O vsem tem vam bomo govorili, vendar vas moramo najprej postaviti v kontekst.
Sibirsko podnebje
V večini te velike regije Rusije podnebje je subarktično, z zelo kratkimi in deževnimi poletji ter dolgimi in zelo mrzlimi zimami. Slednji zlahka doseže temperature -50 stopinj. A bili so še nižji rekordi. Na primer, v mestu Verkhoyansk bili so izpostavljeni -68.
Druga zelo pomembna značilnost območja, ki je, kot bomo videli, tesno povezana s problemom njegovega segrevanja, je obstoj permafrost. To ime je dano plasti prsti, ki je v teh hladnih predelih vedno zmrznjena. Po drugi strani pa se deli na dva dela: površinski oz molisol in globoko oz pergelizol.
Slednja je tista, ki ostane zamrznjena, prva pa s toploto odstrani sneg in led. Permafrost se pojavlja na območjih blizu polarnih. Na primer, v delih Kanada, Grenlandija, Norveška in natančno, Sibirija. Kot bomo videli pozneje, vročina povzroča taljenje celotne plasti prsti z resnimi posledicami. Toda zdaj se bomo z vami pogovarjali o razmerah na Grenlandiji in v sami Sibiriji.
Vročina na Grenlandiji
Konec maja je ta velik otok, ki se nahaja med Atlantskim in Arktičnim oceanom, prizadel spektakularen vročinski val z temperature do 15 stopinj nad normalno v tem času na območju. Glede na organizacijo Arktično tveganje, ki je zadolžen za njihovo merjenje, da bi zagotovil ohranitev tega območja planeta, "onkraj polarni krog temperature so bile zabeležene nad 24 stopinj Celzija.
Navedli so tudi, da je tako zgodnji vročinski val simptom podnebnih sprememb, ki jih trpimo. Njegova opozorila se ujemajo z opozorili drugih institucij. Le nekaj dni nazaj je več znanstvenikov objavilo članek v reviji Nature Communications v kateri so opozorili, da če bo šlo vse po starem, "Arktika bi poleti 2030 ostala brez ledu".
Segrevanje tega območja našega planeta bi imelo resne posledice za vse. Po mnenju teh istih učenjakov bi Arktika z višjimi temperaturami povzročila še intenzivnejše podnebne spremembe kot tisti, ki smo ga trpeli. Natančneje, to bi se pokazalo v velikih vročinskih valovih, poplavah na visoki in srednji zemljepisni širini ter požarih v naravi.
Tudi otoplitev bi prinesla a povečanje višine morij in njihovo pregrevanje. Led namreč absorbira dobršen del sončnih žarkov, zaradi česar voda ostane hladnejša. Toda, ko bi ta izginil, bi vsi končali v morju in dvignili njegovo temperaturo. In najbolj resno je, da se vse, kar smo vam razložili, že dogaja, kot vidimo po vročinskem valu v Sibiriji.
Vročinski val v Sibiriji
Po visokih temperaturah, ki so jih zabeležili na Grenlandiji, je od začetka junija na vrsti sibirska regija, ki je vsakodnevno podiranje najvišjih rekordov. Da bi vam dali idejo, so bili časi, ko je presegla štirideset stopinj Celzija.
Toda, da bi vam pokazali nekaj primerov, vam bomo povedali, da je mesto Novosibirsk registriranih 37,3 stopinje in to od Toguchin 37,2. Še huje je bilo Ordynskoe z 38,1 in Barnaul z 38,5. Vendar so prevzeli dlan Baevo z 39,6 in Kljuci, s 40,1 stopinj Celzija.
Po učiteljičinih besedah Jonathan Ovepeck z Univerze v Michiganu to veliko segrevanje sibirske regije je a "veliko opozorilo" o tem, kaj se nam lahko zgodi. Pravzaprav po njegovih besedah to pomeni, da se dvig temperatur v svetu dogaja hitreje kot smo verjeli.
V istem smislu je bilo navedeno Thomas Smith, okoljski geograf na London School of Economics, ki pravi, da je to, kar se je zgodilo v Sibiriji, znak, da nekaj drugega kot smo mislili, da se dogaja. Vendar pa ima segrevanje sibirskega podnebja še en škodljiv učinek, povezan, kot smo rekli, s permafrostom.
Veliki gozdni požari
El permafrost zaradi teh visokih temperatur izgublja svoj večni ledeni pokrov. To je samo po sebi a okoljska katastrofa saj se v njem ohranijo virusi in bakterije, ki so bili tisočletja zamrznjeni. Kot da to ne bi bilo dovolj, se v permafrostu skrivajo velike količine plin metana ki s taljenjem končajo tudi v ozračju.
Morda niste vedeli, toda ta plin lahko povzroči učinek tople grede veliko močnejši od CO2, čeprav v ozračju zdrži manj časa. Vsekakor pa je zelo nevaren za okolje tako zaradi svoje številčnosti kot zaradi svoje škodljivosti.
Toda težave, ki jih povzroča vročinski val v Sibiriji in na območjih blizu polarnega kroga, se tu ne končajo. Druga resna posledica je veliki gozdni požari ki se odvijajo v tem delu sveta. Čeprav se zaradi tradicionalnih nizkih temperatur morda sliši paradoksalno, ima Sibirija območja z bogato vegetacijo. Na primer, gozdnata območja tajge. Ta, znan tudi kot borealni gozd, je sestavljen iz velikih podaljškov iglavcev. Tudi drugod jih je veliko tundra, ki pa je sestavljen iz mahov in lišajev na barjanskih in šotnih (šotnih mokriščih) tleh. Vse to predstavlja ogromno ekološko bogastvo, ki ga požari uničujejo.
Skratka, vročinski val v sibiriji Dosega razsežnost, kakršne še nismo videli. To pa povzroči izgubo ledu iz permafrosta in tudi izbruh velikih požarov, ki grozijo, da bodo uničili to ogromno območje našega planeta, ki ima kapitalski pomen z ekološkega vidika.