Biotska raznovrstnost ekosistema je bistvenega pomena za odpornost proti kakršnim koli vplivom na okolje. Ekosistemi z veliko gensko izmenjavo so manj občutljivi na dogodke, kot je suša. To je bilo potrjeno s študijo, ki jo je izvedla mednarodna skupina raziskovalcev, ki je to ugotovila gozdovi z večjo biotsko raznovrstnostjo So tiste, ki se najbolje upirajo pomanjkanju vode, ki ga povzročajo suše, eden glavnih učinkov podnebnih sprememb.
Študija o biotski raznovrstnosti in suši
Študijo, objavljeno v reviji Nature Ecology & Evolution, so izvedli znanstveniki iz Španskega nacionalnega raziskovalnega sveta (CSIC) v sodelovanju z raziskovalci iz Danum Valley Field Center in Forest Research Center v Maleziji ter Univerze v Oxfordu v Združenem kraljestvu.
Znanstveniki so uporabili sadike tropskih dreves iz deževnih gozdov Bornea v začetni fazi rasti. Za študijo je bil izveden poskus, v katerem so bile te sadike posajene v različnih pogojih: v monokulturi in v mešanicah različnih vrst. Plastične plošče so bile uporabljene za izolacijo rastlin pred dežjem in simulirati sušne epizode ki so pogosti med pojavom El Niño.
Odziv sadik na sušo
Sadike so se odzvale na hudo sušo v vseh pogojih, ko pa je bila raznolikost večja, so opazili zmanjšanje vodnega stresa v primerjavi s tistimi v monokulturi. Ta zmanjšana konkurenca za vodo med najrazličnejšimi rastlinami omogoča stabilnejšo rast v sušnih obdobjih. V primeru nasadov z eno samo vrsto, Konkurenca za vire je večja in prej izčrpajo razpoložljivo vodo.
Rezultati študije poudarjajo, da biotska raznovrstnost spodbuja odpornost različnih drevesnih vrst na sušo, kar je pomembno dejstvo glede na napovedi, da bodo suše v prihodnjih letih v kontekstu podnebnih sprememb vse pogostejše. Potreba po ohranitvi biotske raznovrstnosti tropskih gozdov je glede na te scenarije še bolj okrepljena.
Pomen raznolikosti za zdravje ekosistemov
Biotska raznovrstnost ni ključna samo za odpornost na sušo, ampak ima tudi ključno vlogo pri ohranjanju zdravja celotnega ekosistema. To biološko bogastvo omogoča ekosistemom, da se bolje prilagajajo okoljskim spremembam in motnjam.
Na primer, tropski gozdovi so dom za več kot 50 % kopenske biotske raznovrstnosti, čeprav pokrivajo le približno 2 % površine planeta. So zelo produktivni ekosistemi, ki opravljajo vitalne funkcije, kot sta proizvodnja kisika in sekvestracija ogljika, kar pomaga pri boju proti podnebnim spremembam. Izguba biotske raznovrstnosti v teh gozdovih bi lahko pomenila ne le smrt določenih vrst, ampak propad celotnega ekosistema.
Poleg tega genska raznovrstnost znotraj vrst nekaterim omogoča, da se bolje prilagodijo spreminjajočim se razmeram, kot so naraščajoče temperature in suhost, ki so neposredno povezane s podnebnimi spremembami. V tem kontekstu ohranjanje in upravljanje tropski gozdovi Ključnega pomena postane zagotoviti odpornost teh ekosistemov na ekstremne podnebne dogodke, kot so dolgotrajne suše.
Strategije upravljanja in ohranjanja
Ugotovitve študije kažejo na potrebo po razvoju strategij upravljanja in ohranjanja, ki dajejo prednost biotski raznovrstnosti v tropskih gozdovih. Te strategije vključujejo:
- Izvajati selektivno sečnjo, ki spoštuje raznolikost vrst, prisotnih v gozdovih.
- Izvajajte prakse pogozdovanja, ki povečujejo raznolikost vrst, namesto ponovnega sajenja monokultur.
- Spodbujati raziskave o interakcijah med vrstami in o tem, kako nanje lahko vplivajo podnebne spremembe.
Suša kot izziv za ekosisteme
Sušnost številnih gozdov zaradi podnebnih sprememb je velik izziv. Suša povzroča zmanjšanje razpoložljivosti vode, kar vpliva tako na preživetje dreves kot na splošno zdravje gozda. To stanje je še posebej zaskrbljujoče v sredozemskih gozdovih, kjer sta se pogostost in intenzivnost suš v zadnjih letih povečala.
Študije kažejo, da suša ne vpliva samo na rast dreves, ampak vpliva tudi na opraševanje in reproduktivne cikle rastlin. Pomanjkanje vode v kritičnih obdobjih rasti lahko povzroči upad populacij vrst, kar posledično zmanjša biotsko raznovrstnost in sposobnost ekosistemov, da si opomorejo po prihodnjih motnjah.
Pomembno je omeniti, da bolj raznoliki gozdovi bolje prenesejo te neugodne razmere. Interakcija med različnimi vrstami rastlin lahko pomaga upočasniti vpliv suše. Na primer, nekatere vrste lahko dostopajo do globlje vode, medtem ko lahko druge učinkoviteje uporabljajo vodo in tako prispevajo k stabilnosti ekosistema.
Ugotovitve kažejo, da izboljšanje biotske raznovrstnosti gozdov ni potrebno le za njihovo lastno preživetje, ampak tudi ključno za zdravje planeta. Pravilno gospodarjenje z gozdnimi viri, ob upoštevanju raznolikosti kot bistvene vrednote, lahko prispeva k ustvarjanju bolj odpornih in trajnostnih ekosistemov.
