Kmetijstvo je nujno za preživetje človeštva. Vendar pa je ta dejavnost tudi eden glavnih vzrokov za onesnaževanje okolja. Skoraj tretjina emisij iz toplogredni plini izvirajo iz kmetijstva, kar vključuje nastajanje CO2 zaradi obdelave tal in uporabe kemičnih gnojil. Ta gnojila ne samo povečajo prisotnost dušikovega oksida, ampak prispevajo tudi k razgradnji rodovitnost tal, že tako omejen vir.
V svetu, kjer je 20 % rastlinskih vrst je v nevarnosti izumrtja, razmere postajajo vse bolj kritične, saj so številne druge vrste neposredno ogrožene zaradi porasta temperature in prakso monokultur. Na srečo obstajajo organizacije, ki se ukvarjajo z zbiranjem in ohranjanjem semen ter ustvarjanjem novih sort, ki se lahko bolje prilagodijo spreminjajočim se podnebnim razmeram.
Ena od teh organizacij je Mednarodni center za tropsko kmetijstvo (IATTC), ki si prizadeva za zaščito genske dediščine semen in za razvoj vrst, ki so bolj odporne na suše, bolezni in druge neugodne okoljske razmere. Do danes imajo impresivno skladišče 37,000 vrst fižola y 6,000 vzorcev kasave.(Več informacij o orkanih in njihovem vplivu na kmetijstvo)
Pomena teh centrov ni mogoče podcenjevati, saj kmetom omogočajo dostop močnejša semena in zato bistvenega pomena za preprečevanje znatnih gospodarskih izgub. Vendar pa nedavna študija kaže, da je treba zbrati 30 % od 1,076 divjih sorodnikov izmed 81 najpomembnejših poljščin. Ti divji sorodniki so ključnega pomena, saj imajo dragocene genetske informacije, ki jih je mogoče uporabiti za izboljšanje pridelkov, ki so bolj prilagodljivi okolju. podnebne spremembe.
Colin Khoury, znanstvenik CIAT in soavtor študije, je dejal: »Svetovna preskrba s hrano je v negotovem položaju, saj se zanašamo na zelo malo vrst poljščin. Za vsakega divjega sorodnika, ki ni ohranjen v banki zarodne plazme, je izgubljena priložnost za žlahtnitelji rastlin izboljšati odpornost živilskih rastlin."(Izguba biotske raznovrstnosti je kritično vprašanje)
Zanimivo je vedeti, da je mogoče ohraniti sorto pridelka za manj kot 600 evrov, povpraševanje po teh »super semenih« pa narašča. Ker se soočamo z vedno bolj ekstremnimi vremenskimi razmerami, postaja potreba po pridelkih, ki lahko prenesejo te težave, ključnega pomena. Poleg tega je pozornost do izgube biotske raznovrstnosti, ki vpliva na semena in njihovo variabilnost, vse pomembnejša tema.
Super semena in njihov pomen
Ker podnebne spremembe še naprej vplivajo na kmetijstvo, ustvarjanje novih sort semena postane ključni pristop k zagotavljanju prehranske varnosti. Ta semena so bila izdelana z uporabo genov iz divjih sorodnikov ali udomačenih poljščin za odpornost suše, kuge in drugi stresorji. Biofortifikacija, metoda, ki se uporablja za povečanje hranilne vsebnosti rastlin, igra ključno vlogo v tem procesu.(Genetska raznolikost kot ključ do prihodnosti)
Na primer, v Kolumbiji so nekatere sorte fižola razvili tako, da vsebujejo več kot 60% železa in še več 50% cinka, s čimer se je lotil problematike slabokrvnosti v regiji. Druge sorte, kot je SAB-618, so bistveno bolj odporne na povišane temperature, kar jim omogoča, da uspevajo na območjih, kjer suše sta stalna grožnja. Raziskave na tem področju so ključnega pomena za zagotavljanje stalne oskrbe s hranljivo hrano.
Vse večja zaskrbljenost zaradi podnebja Prav tako je vodilo do razvoja sort poljščin, ki so se sposobne prilagoditi tem novim ekstremnim razmeram.
Ustvarjanje teh semen ni ključno samo za kmetijsko pridelavo, ampak tudi za zdravje ogroženih populacij. V Ugandi so na primer uvedli sorte fižola iz Srednje Amerike, ki so prilagojene tropskim razmeram in vsebujejo veliko železa, kar pomaga pri boju proti pomanjkanju železa v vsakodnevni prehrani. Poleg tega so v Ruandi po državljanski vojni leta 1994 zagotovili semena, obogatena z železom, kar je povzročilo opazno izboljšanje zdravja lokalnega prebivalstva.
Prav tako je CIAT implementiral alternativne modele pašnikov v sodelovanju z Univerza Cauca v Kolumbiji. Ta program je pokazal, da se je proizvodnja mleka na kravo podvojila, kar je omogočilo zakol živali pri dveh letih namesto tradicionalnih petih. Ta izboljšava ne koristi le proizvodnji, ampak tudi zmanjša pritisk na nova zemljišča za pašo in se bori proti krčenje gozdov.
Izzivi in priložnosti prožnih semen
Kljub napredku pri razvoju podnebno odpornih semen ostaja več izzivov pri njihovi uporabi. On dostop in cenovno dostopnost Te inovacije ostajajo kritične težave za kmete, zlasti v državah v razvoju, kjer so stroški lahko previsoki. Usposabljanje je prav tako bistvenega pomena, saj mnogi kmetje potrebujejo boljše razumevanje uporabe teh novih sort, da bi povečali njihove koristi.
Poleg tega lahko strogi predpisi o gensko spremenjenih organizmih v nekaterih regijah omejijo uporabo teh izboljšanih semen. Naložbe v raziskave in razvoj, skupaj s podporo pobudam, ki si prizadevajo narediti ta semena bolj dostopne, so bistvenega pomena za reševanje teh izzivov. V tem kontekstu ima lahko tehnologija ključno vlogo pri izboljšanju kmetijskih praks.
Priložnosti je ogromno, saj lahko ustvarjanje semen, odpornih na podnebne spremembe, povzroči bistvene izboljšave globalne prehranske varnosti. To pa lahko okrepi gospodarstva kmetijskih skupnosti in zmanjša potrebo po dragih kmetijskih vložkih, kot so pesticidi in gnojila, ki so lahko škodljivi za okolje.
Prihodnost kmetijskih semen
Z napredkom tehnologije se pričakuje, da bo prihodnost podnebno odpornih semen postala še svetlejša. Pobude, kot je CGIAR Climate-Resilient Crops Program, so v ospredju tega razvoja in tesno sodelujejo z raziskovalci, vladami in kmeti.
Pričakovati je, da bo inovativne tehnologije, vključno z metodami urejanja genov, kot je CRISPR, igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju novih sort pridelkov, ki lahko prenesejo še bolj ekstremne vremenske razmere. Ta multidisciplinarni pristop je bistvenega pomena za zagotovitev, da se kmetijstvo lahko prilagodi prihodnjim negotovostim in izzivom.
Naložbe v podnebno odporna semena so bistvenega pomena za zagotavljanje trajnostne prihodnosti kmetijstva. Spoznanja, pridobljena iz trenutnega razvoja in strategij, ki se izvajajo po vsem svetu, bodo ključnega pomena za zagotovitev, da bomo lahko še naprej hranili rastoče prebivalstvo v nenehno spreminjajočem se podnebju.
Semena prihodnosti ne smejo samo vztrajati, ampak tudi uspevati v kontekstu, kjer podnebne spremembe niso več možne, temveč žalostna resničnost, ki vpliva tako na naše pridelke kot na naše skupnosti. Iskanje inovativne rešitve in trajnostno je bolj nujno kot kdaj koli prej, in super semena so temeljni del te rešitve.
