Na našem planetu lahko preživimo zaradi plasti različne sestave plinov, ki obdaja celotno Zemljo. Ta plast ostane na Zemlji zahvaljujoč gravitaciji. Gre za zemeljsko atmosfero in težko je natančno določiti njegovo debelino, saj plini, ki jo sestavljajo, z višino postanejo manj gosti, dokler ne izginejo nekaj sto kilometrov od površine.
Vzdušje izpolnjuje različne funkcije za življenje na planetu in če ne bi bilo, ne bi mogli imeti življenja, kakršnega poznamo. Bi radi vedeli vse o ozračju?
Sestava ozračja
Ozračje sestavlja mešanica plinov, ki so večinoma koncentrirani v tako imenovani homosferi, ki se razteza od tal do 80-100 kilometrov visoko. Ta plast dejansko vsebuje 99,9% celotne mase ozračja.
Med plini, ki tvorijo ozračje, Poudariti je treba dušik (N2), kisik (O2), argon (Ar), ogljikov dioksid (CO2) in vodno paro. Pomembno je vedeti, da se koncentracija teh plinov spreminja z višino, pri čemer so razlike v vodni pari še posebej izrazite, ki se koncentrirajo predvsem v plasteh blizu površine.
Prisotnost plinov, ki tvorijo zrak, je bistvenega pomena za razvoj življenja na Zemlji. Po eni strani O2 in CO2 omogočata izvajanje vitalnih funkcij živali in rastlin, po drugi pa prisotnost vodne pare in CO2 omogočata, da so temperature na Zemlji primerne za obstoj življenska doba. Vodna para in CO2, skupaj z drugimi manj obilnimi plini, kot sta metan ali ozon, imenujejo se toplogredni plini. Sončno sevanje lahko brez težav prehaja skozi te pline, vendar jih sevanje, ki ga oddaja Zemlja (po segrevanju s sončno energijo), delno absorbira, ne da bi lahko v celoti ušlo v vesolje. Zaradi obstoja tega učinka tople grede lahko živimo s stabilno temperaturo. Če ne zaradi prisotnosti plinov, ki zadržujejo toploto in ustvarjajo ta učinek, Povprečne temperature Zemlje bi bile pod -15 stopinj. Predstavljajte si, da bi pri teh temperaturah skoraj vse leto življenje na Zemlji, kot vemo, bilo nemogoče.
V ozračju se gostota, sestava in temperatura zraka razlikujejo glede na višino.
Plasti ozračja
Atmosfera je glede na svojo sestavo, gostoto in temperaturo razdeljena na več plasti. Tu je kratek povzetek plasti ozračja.
troposfera: Je najnižja plast, v kateri se razvije življenje in večina meteoroloških pojavov. Na polovicah se razteza do višine približno 10 km, na ekvatorju pa 18 km. V troposferi se temperatura postopoma z višino znižuje, dokler ne doseže -70 ° C. Njegova zgornja meja je tropopavza.
Stratosfera: V tej plasti se temperatura povečuje, dokler na približno 10 km nadmorske višine ne doseže približno -50 ° C. Prav v tej plasti je največja koncentracija ozona, "ozonska plast", plin, ki z absorpcijo dela ultravijoličnega in infrardečega sevanja sonca omogoča obstoj primernih pogojev za življenje na zemeljski površini. Vrh te plasti se imenuje stratopavza.
Mezosfera: V njem se temperatura znova zniža z višino do -140 ºC. Doseže nadmorsko višino 80 km, na koncu katere je mezopavza.
termosfera: To je zadnja plast, ki se razteza do nekaj sto kilometrov nadmorske višine in predstavlja naraščajoče temperature do 1000 ºC. Tu imajo plini zelo majhno gostoto in so ionizirani.
Zakaj je vzdušje pomembno?
Naše vzdušje je pomembno za več stvari. Več kot pomembno, bi morali reči, da je to potrebno. Zahvaljujoč ozračju se lahko življenje na našem planetu razvije, saj v ozonski plasti absorbira velik del ultravijoličnega sevanja sonca. V primeru, da kakšen meteorit vstopi v orbito z Zemljo in nas bo udaril, ozračje je odgovoren za njihovo razgradnjo v prah zaradi trenja, ki ga utrpijo pri stiku z zrakom. V odsotnosti ozračja bi bila hitrost trka teh predmetov vsota lastne vesoljske vztrajnostne hitrosti (merjene z našega planeta) in pospeška, ki ga povzroči zemeljska gravitacija, zato je zelo pomembno, da jo imamo.
Omeniti velja tudi dejstvo, da je zemeljsko ozračje ni imel vedno enake sestave. Že milijone let se sestava ozračja spreminja in ustvarja druge vrste življenja. Na primer, ko je bilo v ozračju komaj kaj kisika, je bilo plin metan, ki je uravnaval podnebje prevladovalo je življenje metanogenov. Po pojavu cianobakterij se je količina kisika v ozračju povečala in omogočila različne oblike življenja, kot so rastline, živali in ljudje.
Druga pomembna funkcija ozračja je magnetosfera. To je območje ozračja, ki ga najdemo v zunanjem delu Zemlje nas ščiti z odbijanjem sončnih vetrov, obremenjenih z elektromagnetnim sevanjem. Zahvaljujoč magnetnemu polju Zemlje nas sončne nevihte ne porabijo.
Vzdušje je zelo pomembno za razvoj biogeokemičnih ciklov. Trenutna sestava ozračja je posledica fotosinteze, ki jo izvajajo rastline. Prav tako nadzoruje podnebje in okolje, v katerem živijo ljudje (v troposferi), ustvarja meteorološke pojave, kot je dež (iz katerega dobimo vodo) in ima potrebno koncentracijo dušika, ogljika in kisika.
Človekovo delovanje na ozračje
Na žalost človek povzroča spremembe v sestavi ozračja. Zaradi industrijskih dejavnosti se povečajo emisije toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid in metan ter emisije dušikovega oksida, ki povzročajo kisli dež.
Povzroča nenehno povečanje teh toplogrednih plinov globalno segrevanje. Povprečne temperature na vseh delih planeta se povečujejo, kar destabilizira ravnovesje vseh ekosistemov. To povzroča podnebne spremembe, ki se sprožijo zaradi spreminjanja vremenskih vzorcev. Podnebne spremembe na primer povečajo pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov, kot so orkani, tornadi, poplave, suša itd. Spreminjajo se tudi cikli pojavov, kot sta El Niño in La Niña, številne vrste se premikajo ali umirajo zaradi sprememb v njihovih habitatih, led polarnih kap se topi s posledičnim dvigom morske gladine itd.
Kot lahko vidite, ozračje igra temeljno vlogo v življenju našega planetaZato se moramo boriti proti podnebnim spremembam in zagotoviti, da bodo koncentracije toplogrednih plinov postale stabilne kot v preteklosti pred industrijsko revolucijo.
Všeč mi je bila razlaga o različnih spremembah v ozračju