Globalno segrevanje se stopnjuje zaradi zadrževanja toplote, ki ga izvaja toplogredni plini, ki delujejo, ko sončno sevanje doseže zemeljsko površje. To sončno sevanje povzroči zvišanje globalnih temperatur, njegov učinek pa je večji v jasnih dneh.
Nedavna študija, ki so jo izvedli znanstveniki z Inštituta za pomorske znanosti CSIC, raziskuje posledice taljenje pri nastajanju oblakov. Kakšno pa je razmerje med temi pojavi?
Odtajanje Antarktičnega oceana
Po mnenju raziskovalcev študije se ob taljenju ledu zaradi visokih temperatur sprosti atmosferski dušik. Ta atmosferski dušik je pomemben predhodnik za nastanek oblakov. Poleg tega je študija identificirala delce, ki izvirajo iz mikroskopskega življenja, ki naseljuje morski led in okoliške vode.
Kot je znano, Zaradi globalnega segrevanja in podnebnih sprememb se taljenje polarnih ledenih pokrovov pospešuje.. Ta pojav ne prispeva le k dvigu morske gladine, ampak lahko tudi spodbuja emisije snovi, ki pomagajo pri nastajanju oblakov, nekaj, kar je bilo podrobno analizirano v kontekstu taljenje Larsena C in pri Ledenik Totten. Ta spremenljivka je bila prezrta v številnih prejšnjih študijah o polarnem podnebju.
Za popolno razumevanje vplivov tega pojava je bistvenega pomena temeljita analiza interakcij med oceanom, ledom, ozračjem in živimi organizmi. Ta zapleten podnebni sistem je odvisen od občutljiva ravnovesja in pogosto nestabilna.
Dokazi kažejo, da ima lahko taljenje snega škodljive učinke na okolje, vendar je lahko tudi pozitiven dejavnik. Z izboljšano tvorbo oblakov bi lahko zmanjšali sončno sevanje, ki doseže zemeljsko površje, kar bi pomagalo zniževati globalne temperature. Poleg tega Povečanje količine padavin bi lahko ublažilo sušo v mnogih regijah sveta in spodbujajo rast vegetacije, kar je dejavnik, ki ga je treba upoštevati v kontekstu podnebne spremembe. Ta vegetacija vpliva tudi na nastanek novih oblakov in ustvarja cikel, ki lahko prispeva k bolj uravnoteženemu podnebju.
Študija PI-ICE 2019
Nova študija, objavljena v reviji Narava Geoscience, ki ga vodita Inštitut za pomorske znanosti CSIC in Univerza v Birminghamu, je odkril, da taljenje Antarktike krepi nastanek aerosolna razpršila v atmosferi, kar pa ugodno vpliva na nastanek oblakov poleti. Ta pojav je ključen, saj imajo oblaki ključno vlogo pri uravnavanju temperature planeta z odbijanjem in filtriranjem sončnega sevanja. Brez prisotnosti teh oblakov bi bilo globalno podnebje dramatično toplejše. Proces nastajanja oblakov je zapleten in nanj vpliva več spremenljivk, vključno s sestavo aerosolov v ozračju.
Kljub pomembnosti te dinamike pri regulaciji podnebja pa je natančen mehanizem nastajanja oblakov slabo razumljen, kar omejuje natančnost prihodnjih podnebnih projekcij.
Za razvoj tega dela je raziskovalna skupina uporabila podatke, zbrane med kampanjo PI-ICE 2019 na Antarktiki, ki je trajala več kot tri mesece in jo je vodil raziskovalec ICM Manuel Dall'Osto. Ta kampanja je analizirala delce, lebdeče v zraku v regiji, ki obkroža Antarktični polotok, kar je bistveno za razumevanje zgodovinsko taljenje ledu in kako taljenje Antarktičnega oceana vpliva na nastanek oblakov.
Raziskovalci so ugotovili, da so epizode nastajanja aerosolov bistveno pogostejše, ko zračne mase izvirajo z roba morskega ledu. To je zato, ker te zračne mase vsebujejo visoke koncentracije žveplova kislina y amini, biološke spojine, ki medsebojno delujejo, da se pretvorijo iz plinov v delce. Ta ugotovitev je pomembna, ker je bila vloga žveplove kisline pri nastajanju aerosolov že znana, Ta študija potrjuje bistveno vlogo aminov, ki nastanejo pri razgradnji organskih snovi, prisotnih v mikroorganizmih, ki naseljujejo morski led.
Pomen organskega dušika
»Vedeli smo, kako pomemben je organski dušik za nastajanje aerosolov in oblakov v kopenskih okoljih, toda med ekspedicijo PI-ICE leta 2019 smo lahko dokazali njegovo pomembnost na Antarktiki,« pravi Dall'Osto. To odkritje ne poudarja le vpliva mikroorganizmov morskega ledu na nastajanje oblakov, ampak zahteva tudi pregled obstoječih podnebnih modelov, ki podcenjujejo učinek morskega življenja na regulacijo podnebja.
Študija je pokazala, da lahko povečano taljenje ledene plošče Antarktičnega oceana med poletji, ki ga poganja globalno segrevanje, poveča sproščanje snovi, ki tvorijo aerosole in oblake. Ta pojav so opazili v drugi študiji, izvedeni na Arktiki, ki poudarja potrebo po celovitem pogledu na interakcije med oceanom, ledom, ozračjem in življenjem, zlasti v širšem kontekstu podnebne spremembe.
Raziskovalna skupina načrtuje, da bo leta 2023 izvedla novo znanstveno ekspedicijo, da bi nadalje raziskala ta zapleten podnebni stroj in bolje razumela medsebojne odnose med različnimi komponentami podnebnega sistema.
Posledice za prihodnost
Antarktika trenutno doživlja a drastične podnebne spremembe, kar je težko napovedati. Del tega izziva izhaja iz pomanjkanja razumevanja, kako bodo spremembe ekosistema vplivale na nastajanje aerosolov in oblakov. Trenutni podnebni modeli ponavadi podcenjujejo oblačnost nad Južnim oceanom in zato precenjujejo količino sončnega sevanja, ki doseže te hladne vode, kar je ključnega pomena za razumevanje vpliva taljenja ledu.
Zato je objava raziskav, kot je ta, bistvena za izboljšanje prihodnjih podnebnih projekcij. Ker podnebne spremembe še naprej napredujejo, je ključnega pomena razviti globlje razumevanje naravnih procesov, ki vplivajo na globalno podnebje, vključno z njihovimi interakcijami z taljenje Antarktike.
Različne študije, izvedene na to temo, so poudarile potrebo po mednarodnem sodelovanju pri raziskavah podnebnih sprememb, pa tudi pomen vlaganja v znanstvene kampanje, ki omogočajo boljše razumevanje teh zapletenih pojavov, kot so tisti, ki se preučujejo v kontekstu povečanje oblačnosti na Arktiki.
Kampanjo PI-ICE sta na primer financirala španska nacionalna raziskovalna agencija (AEI) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), vključevala pa je raznoliko skupino raziskovalnih ustanov in univerz, kar odraža globalno zavezanost razumevanju in obravnavanju podnebnih sprememb.
Taljenje Južnega oceana ne prispeva le k izgubi ledu, ampak lahko tudi pomembno vpliva na nastanek oblakov, pojav, ki bi lahko imel pozitivne in negativne učinke na globalno podnebje. Nujno je nadaljevati raziskovanje te dinamike, da bi bolje napovedali prihodnost našega planeta.
