Podnebni vrhovi želijo spremeniti smernice in mejnike v boju proti podnebnim spremembam z izvajanjem Pariškega sporazuma.
Naslednji podnebni vrh (COP23) bo v Bonnu novembra prihodnje leto. Med COP23 si bodo prizadevali doseči napredek pri prilagajanju Pariškega sporazuma in poudarili potrebo po enotnosti med državami podpisnicami po odločitvi ZDA, da odstopi od sporazuma. Značilnosti in cilji COP23 so raziskani spodaj.
Novi podnebni vrh
Nemška ministrica za okolje Barbara Hendricks je poudarila, da COP23 želi nadaljevati boj proti podnebnim spremembam in s tem poslati jasen politični signal. Namen je sporočiti vsem vladam po svetu, da je nujno, da se združijo v boju proti tej krizi.
»Smo v posebni situaciji, ker je to prvi podnebni vrh po napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da ZDA bodo odstopile od pariškega sporazuma.. "Bistvenega pomena je prenesti sporočilo enotnosti," je dejal Hendricks.
Odstop ZDA od sporazuma je vzbudil zaskrbljenost med drugimi državami podpisnicami Pariškega sporazuma, saj ZDA predstavljajo 25 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Pomanjkanje pravne zaveze ZDA za zmanjšanje svojih emisij je spodbudilo strahove, da bi ta odločitev lahko sprožila učinek domin med drugimi državami.
Vrh v Bonnu
Na COP23 bo obravnavano vprašanje, kako naj vsaka država predstavi svoje akcijske načrte za zajezitev globalnega segrevanja, pri čemer bo zagotovljena preglednost in primerljivost teh načrtov. Potekala bo razprava o ukrepih, ki jih bodo države sprejele zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki se osredotoča na vse bolj ambiciozne cilje, saj so posledice podnebnih sprememb vse bolj očitne.
Nujno ukrepanje je neizbežno, in pričakuje se, da bodo v Bonnu sprejete konkretne odločitve, ki bodo določile smer mednarodne podnebne politike.
Pomembno je omeniti, da bo vrh v Bonnu potekal v kontekstu, ko je znanost že ugotovila, da je globalno segrevanje leta 1,25 doseglo 2016 °C v primerjavi s predindustrijskimi časi. Po zadnjih podatkih je koncentracija CO2 v ozračju dosegla rekordne ravni, kar predstavlja velik izziv za izpolnjevanje Pariškega sporazuma. Zato je nujno, da se izvajajo ukrepe za obravnavanje ranljivosti podnebja in prilagajanje rastlin podnebnim spremembam z različnimi pobudami, kot so opisane v prilagajanje rastlin podnebnim spremembam.
Cilji in zaveze COP23
Eden od glavnih ciljev COP23 je pospešiti delovni program Pariškega sporazuma. To vključuje ustvarjanje skupnega okvira, ki državam omogoča, da svoje nacionalno določene prispevke (NDC) določijo na enakovreden in merljiv način. To je ključnega pomena za zagotovitev, da je vsaka država odgovorna za svoje podnebne zaveze.
Poleg tega je izvajanje Olajšanje dialoga, znano kot Talanoa dialog, ki se bo začel januarja 2018. Namen tega dialoga je omogočiti državam, da na vključujoč in konstruktiven način razmislijo o svojih dejanjih in ambicijah. The Agenda ranljivosti To bo tudi prednostna naloga, ki se bo osredotočala na države in prebivalstvo, ki so jih učinki podnebnih sprememb najbolj prizadeli, ter iskanje rešitev, ki bodo ustrezale njihovim potrebam.
Med zavezami, ki izhajajo iz COP23, so:
- Prvi Akcijski načrt za enakost spolov, ki želi zagotoviti vključitev vidika spola v podnebne politike.
- Oblikovanje delovne skupine strokovnjakov, ki bo raziskala, kako preprečiti škodo in izgubo zaradi podnebnih vplivov.
- Začetek zavezništva Oceans Path Alliance (Oceanska pot), ki si prizadeva vzpostaviti inovacije pri upravljanju oceanov.
- Vzpostavitev platforme za lokalne skupnosti in domorodna ljudstva je pomemben korak k priznavanju njihovih pravic in potreb v podnebnih pogajanjih.
Reakcije in izzivi
COP23 je potekal sredi naraščajočega aktivizma in družbenega pritiska okoljskih organizacij, ki so obsodile neukrepanje nekaterih vlad v boju proti podnebnim spremembam. S pomočjo skoraj 25,000 oseb in protestov okoljevarstvenikov je vrh skušal ozaveščati o nujnosti problema, ki postaja vse bolj pereč.
Kritiki so poudarili, da se podnebni vrhovi zaradi pomanjkanja ukrepov ali jasnih zavez včasih zdijo nezadostni. Nekateri kritiki na primer trdijo, da sporazumi s pariškega vrha niso bili ambiciozni in da trenutne podnebne zaveze ne zadostujejo za zajezitev dviga globalne temperature.
Ameriški predsednik Donald Trump je bil osrednja točka te kritike, saj je njegova administracija sprejela odločitve, ki bi lahko oslabile globalno ukrepanje proti podnebnim spremembam. Politike, ki jih izvaja vaša vlada, so povzročile precejšnjo negotovost glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja na področju podnebnih vprašanj. V tem smislu je zaskrbljujoče, kako se Trumpova sprememba mišljenja lahko vpliva na podnebna pogajanja.
Po drugi strani pa trend naraščanja ekstremnih vremenskih pojavov, kot so gozdni požari v različnih delih sveta, poplave in hude suše, krepi idejo, da so podnebni ukrepi nujni in potrebni. Znanstveniki so opozorili, da bi lahko v naslednjih desetletjih, če ne bodo takoj ukrepali in ne bodo izpolnjene vse dane zaveze, povišanje temperature preseglo 3 stopinje. Ta scenarij bi bil uničujoč za planet in za prihodnje generacije.
Izobraževanje kot orodje za spremembe
Ključni vidik, o katerem razpravljajo na COP23, je vloga izobraževanja v boju proti podnebnim spremembam. Med konferenco so UNESCO in več partnerskih organizacij pripravili dan, posvečen izobraževanje o podnebnih spremembah. Ta dogodek je poudaril potrebo po povečanju ozaveščenosti in izobraževanja o podnebnih ukrepih po vsem svetu.
Shyamal Majumdar, direktor Unescovega mednarodnega centra za tehnično in poklicno izobraževanje in usposabljanje, je poudaril, da je "izobraževanje ključno" za preoblikovanje družbe v smeri bolj trajnostnega pristopa. To poudarja, kako lahko izobraževanje opolnomoči prihodnje generacije za reševanje podnebnih sprememb z znanjem in odločnostjo. V tem smislu je nujno spodbujati priporočljivo branje o podnebnih spremembah v šolah, pa tudi, kako Podnebne spremembe vplivajo na nosečnice.
Smo na pragu pomembne preobrazbe in nujno je, da se v izobraževalnih ustanovah in skupnostih spodbuja kultura podnebne ozaveščenosti in ukrepanja, da bi dosegli resnične in trajnostne spremembe.
COP23 ni sam sebi namen, ampak pomemben korak h končnemu cilju ustvarjanja bolj trajnostnega planeta. Delo, opravljeno na teh vrhovih, postavlja temelje za COP24 ki bo potekalo v Katovicah na Poljskem, kjer naj bi bila dokončana pravila za izvajanje Pariškega sporazuma in dosežen napredek pri globalnih podnebnih ambicijah.
Poleg tega mora biti pristop k podnebnim ukrepom bolj vključujoč, kar vključuje dejavno sodelovanje lokalnih vlad, civilne družbe, avtohtonih skupnosti in zasebnega sektorja, ki imajo vsi ključno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.
Sodelovanje med državami, organizacijami in skupnostmi je bistvenega pomena za povečanje in pospeševanje ukrepov, ki spodbujajo nizkoogljično gospodarstvo in podnebno odporno družbo. Vpliva, ki ga ima lahko vsak posameznik, ni mogoče podcenjevati in vsak majhen korak k trajnosti šteje pri gradnji boljše prihodnosti za vse.
V tem kontekstu bodo prihodnja leta ključna pri določanju smeri globalnih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam. Potreba po skupnem in usklajenem delovanju še nikoli ni bila tako kritična in zdaj je čas za ukrepanje.
