Ličinke muhe rodu Chaoborus sta se pojavila kot presenetljiv igralec na odru globalno segrevanje, vloga, za katero se je prej mislilo, da je omejena na živali, kot so krave in ljudje. To odkritje, ki ga je razvila skupina raziskovalcev z univerze v Ženevi v Švici, v sodelovanju z Leibnizovim inštitutom za sladkovodno ekologijo in ribištvo v celinskih vodah v Berlinu (IGB), je vodilo do ponovne ocene, kako različni organizmi prispevajo k emisijam toplogrednih plinov.
Te ličinke živijo v jezerih in ribnikih, kjer se v glavnem prehranjujejo ličinke komarjev ko se razvijejo, da dosežejo svoje odraslo stanje. Po končanem ciklu izstopijo iz vode, da se razmnožijo, nato pa poginejo, saj ne uživajo hrane ali pa jo samo nektar. Glede na študijo, objavljeno v Znanstvena poročila, se je pokazalo, da Ličinke muhe Chaoborus izkoriščajo metan prisoten v usedlinah, da zapolni svoje plinske vezikle, kar še dodatno zaplete že tako zaskrbljujočo podnebno krizo.
Čez dan se ličinke skrivajo v usedlinah na dnu jezera, da se zaščitijo pred plenilci. Ko pa pade noč, napolnijo svoje mehurje z zrakom, da se dvignejo na površje in iščejo hrano. Ta postopek se zdi preprost, vendar na določenih globinah pritisk vode preprečuje, da bi se ti vezikli napihnili z zrakom. Posledično se ličinke odločijo, da bodo absorbirale metan, shranjen v usedlini, in ga uporabile kot "plovec", ki jim olajša vzpon. To se nanaša na način, na katerega vročina vpliva na živali v svojem naravnem okolju.
Ta tehnika jim ne omogoča le prihranite do 80 % energije ki bi jih porabili za kopanje, ima pa tudi pomembne okoljske posledice. Z uporabo metana za pogon, ga ličinke raztopijo v vodi, kar poveča možnosti, da ta plin doseže ozračje in tako prispeva k globalno segrevanje. V tem smislu je pomembno upoštevati, kako Podnebna kriza lahko vpliva na porabo energije.
Po raziskavah se sladki vodi pripisuje 20 % emisij metana na svetovni ravni. To je alarmantno dejstvo, saj je metan plin, ki absorbira do 28-krat bolj vroče kot ogljikov dioksid. V jezerih, gostota ličink Chaoborus Giblje se med 2.000 in 130.000 osebkov na kvadratni meter, odvisno od kakovosti vode, pri čemer je večja v manj kakovostnih vodah z visoko vsebnostjo hranil. Ta pojav je lahko povezan tudi z porast komarjev v toplih okoljih.
Da bi ublažili širjenje teh ličink in posledično emisije metana, znanstveniki predlagajo strožji nadzor nad jezerskimi vodami in viri, ki so odgovorni za ta pojav. Na ta način je mogoče zmanjšati sproščanje metana in izboljšati zdravje jezerskih ekosistemov. Študija poudarja, da je prisotnost teh ličink, čeprav fascinantna, slaba novica za zdravje okolja. To poudarja pomen pravilnega upravljanje z okoljem ki se prilagaja okoljskim razmeram.
Poleg tega strokovnjak Daniel McGinnis, eden od avtorjev raziskave, poudarja, da je treba izboljšati kakovost vode. Ustrezna obdelava odpadne vode in kmetijski nadzor sta ključnega pomena za spremembo situacije, saj te ličinke ne vplivajo samo na metan, ampak tudi prenašajo onesnaževala na površje v delcih usedlin.
- The Chaoborus ličinke pomembno prispevajo k emisijam metan.
- Ta proces poteka z absorpcijo metana iz sedimentov na plavanje.
- El metan ima učinek tople grede 28-krat večji od tega ogljikov dioksid.
- Zdravje jezerskega ekosistema je odvisno od a ustrezen nadzor kakovosti vode.
Ličinke muhe Chaoborus igrajo nepričakovano vlogo pri globalnem segrevanju in poudarjajo pomen učinkovito ravnanje z okoljem in trajnostni za zaščito naših vodnih ekosistemov in ublažitev vpliva podnebja. Ta situacija poudarja, kako je treba preučiti vodne ekosisteme, da bi razumeli njihove vpliva na favno in floro Evrope.
Ključnega pomena je, da se tako raziskovalci kot oblikovalci okoljske politike osredotočijo na to novo odkritje, da bi razvili strategije, ki ne obravnavajo le podnebne krize, ampak tudi spodbujajo uravnotežen sladkovodni ekosistem.