Poleti se ledeniški izpust Gre za povsem normalen pojav. Višje temperature povzročijo pospešeno taljenje ledu. Vendar pa se pričakuje, da bo čez zimo polarno morje ponovno zamrznilo, kar je bil proces, ki ga je spremenila človeška dejavnost in njen pomemben vpliv na okolje.
Izjemna študija skupine španskih znanstvenikov je razkrila, da je ledeniška razelektritev na obeh polih začela presegati običajno poletno sezono. Še pred desetletjem so bili največji pretoki zabeleženi predvsem v mesecih julij in avgust. Trenutno se je ta pojav razširil in se razteza od junija do oktobra.
Zadnje projektne meritve Glakma (Ledeniki, CrioKarts in okolje) kažejo na to Trend bi se lahko še naprej širil. V maju so bili opaženi pretoki, ki so bolj značilni za zgodnje poletje. Ta študija se izvaja na ledenikih na švedski Arktiki, ledenem pokrovu Vatnajökull na Islandiji, ledenikih Svalbard na Norveškem in severnem Uralu v Rusiji.
Vpliv na južno poloblo
Na južni polobli se analiza osredotoča na tri ledenike na Antarktičnem polotoku ter v argentinski in čilski Patagoniji. Ta obsežna opazovalna mreža na obeh poloblah zagotavlja dragocene informacije, ki omogočajo primerjave izpustov ledenikov na podlagi podnebnih sprememb. Te podnebne spremembe, za katere so značilne vse višje temperature v različnih delih sveta, povzročijo povečanje morska gladina zaradi taljenja ledenikov. Zanimivo je, da je na svetovni ravni Arktični ledeniki prav tako doživljajo drastične spremembe, kar kaže na vpliv globalnega segrevanja na ta pojav.
Dvig morske gladine je že realnost. Dokazi o globalno segrevanje se kaže v zbranih podatkih. Glede na poročilo GLACKMA, Temperatura okolja in izpust ledeniške tekočine sta dve vmesni spremenljivki uporaben za merjenje razvoja povišanja temperature. Slednji je še posebej stabilen, saj omogoča natančno beleženje maksimumov in minimumov. Poleg tega nedavne študije kažejo, da ledeniki Grenlandije Predstavljajo tudi moteče razpoke, ki lahko vplivajo na ledeniško praznjenje, zaradi česar je nujno analizirati vpliv globalnega segrevanja na njihovo maso.
Ledenikov, ki delujejo kot naravni senzorji podnebnih sprememb, zmanjšujejo maso zaradi taljenja, ki ga povzroča globalno segrevanje, posledično pa se gladina morja še naprej dviguje. To stanje predstavlja velik izziv za obalne skupnosti in morski ekosistem, ki se mora prilagajati nenehno spreminjajočim se podnebnim razmeram.
Ledeniški izpust in podnebje
Izpust ledeniške tekočine je ključnega pomena za razumevanje povezave med podnebjem in ledeniki. Ta izpust se nanaša na pretok vode iz talečega se ledu in njen izpust v oceane in reke. Na pojav ledeniškega praznjenja ne vpliva samo temperatura zraka, ampak tudi količina padavin ki se sprejema v obliki snega in dežja. V regijah, kjer se pojavljajo visoke temperature, kot je razvidno iz posledice podnebnih sprememb, je taljenje ledenikov bolj izrazito v poletnih mesecih, medtem ko pozimi ostanejo stabilnejše. Jasen primer tega je primer , ki ga lahko merimo iz vesolja.
Vendar pa se je začel kazati pojav ledeniškega praznjenja zaskrbljujoče sezonske razlike. Ker se globalne temperature še naprej dvigujejo, je verjetno, da bo faza taljenja trajala več mesecev v letu. To sproži povratno zanko, kjer vedno več vode vstopa v ocean, kar prispeva k dvigu morske gladine ter spreminja oceanske tokove in morske ekosisteme.
Raziskave so pokazale, da globalno segrevanje Ne vpliva le na ledenike v polarnih regijah, ampak tudi na gorske ledenike v različnih delih sveta, kar ima globalne posledice. V regijah, kjer se ledeniki umikajo, na primer v Aziji, je pomembno izvesti podrobne študije posledice taljenja razumeti dolgoročne posledice teh izgub ledene mase.
Prihodnost ledenikov v spreminjajočem se podnebju
Glede na to, da podnebne spremembe prevladujejo v svetovni pokrajini, je nujno, da smo pozorni na to, kako se ledeniki odzivajo na te spremembe. Projekcije kažejo, da bodo emisije v višini toplogredni plini ne bodo bistveno zmanjšane, bomo izgubili precejšnjo količino naše zaloge sladke vode, shranjene v obliki ledu. Nujno je študirati vulkani na Antarktiki ki bi lahko vplivale na ta proces.
Na primer, ledenik Thwaites na Antarktiki je postal v središču pozornosti zaradi njegovega potenciala, da prispeva k dvigu morske gladine. Ta ledenik kaže znake šibkosti in se umika, kar povečuje možnost, da bi lahko, če se globalno segrevanje nadaljuje, destabiliziral in sprostil velike količine vode v ocean. Razmere na Antarktiki so nedvomno skrb vzbujajoče, predvsem v zvezi
Poleg tega je stalno spremljanje razmer na ledeniku bistvenega pomena za razumevanje dinamike podnebnih sprememb. Pobude, kot je projekt GLACKMA, si prizadevajo za implementacijo naprednih tehnik za pridobivanje podatkov natančno o stanju in trendih ledenikov ter njihovem odnosu do globalnega podnebja. To vključuje analizo sneg v Alpah in njen vpliv na vodni cikel.
Nujno je, da si še naprej prizadevamo za raziskovanje in ublažitev učinkov globalnega segrevanja na ledenike. Zaščita teh ledenih velikanov ni ključna le za ravnovesje podnebnega sistema, ampak je ključnega pomena tudi za preživetje številnih vrste in skupnosti, ki so od njih odvisne glede vode in preživetja.
