Krave so veličastne živali, ki so z nami že stoletja in igrajo temeljno vlogo v prehrani ljudi in v različnih kulturah. Toda ali ste kdaj pomislili, kako živinoreja vpliva na naše okolje? Nato bomo raziskali to ključno vprašanje.
Živinorejski sektor ima velik vpliv na okolje. Glede na študijo FAO z naslovom "Dolga senca živine« se ocenjuje, da živinoreja proizvede a 9% ogljikovega dioksida ki jih povzročajo človeške dejavnosti, a 65% dušikovega oksida, En 37% metana in 64% amoniaka, ki prispeva k zakisanosti padavin. Ti plini prihajajo iz gnoja, črevesnih plinov in drugih odpadkov. Razmere dodatno zapleta sečnja gozdov in pragozdov, ki se spreminjajo v pašnike za nahraniti živino. Trenutno je zasedeno 30% Zemljine površine, v Amazoniji pa je bilo izkrčenih 70 % površine, ki jo uporabljajo rančerji. Poleg tega je pomembno upoštevati, kako lahko širitev posevkov, kot je avokado, dodatno škoduje okolju.
Glede tal, Črede degradirajo zemljo s stiskanjem, ga razjedajo in spreminjajo v značilnosti, ki so nagnjene k dezertifikaciji. Ta pojav je vzporeden z dezertifikacijo v več regijah, medtem ko uporaba antibiotikov in hormonov v živinoreji, pa tudi gnojila in insekticidi, ki se uporabljajo na pridelkih, prispevajo k onesnaženosti zraka in tal. To se odraža v škodljivih učinkih industrijskega kmetovanja na kakovost vode in splošni vpliv na okolje.
Intenzivna živinoreja posega tudi v vodne cikle, kar zmanjšuje obnavljanje vode v površinskih in notranjih plasteh tal. To postaja vedno bolj kritičen problem, ko se človeška populacija povečuje. Proizvodnja mesa in mleka že predstavlja 20 % kopenske biomase trenutno; Z nadaljnjo rastjo prebivalstva bi se lahko povpraševanje po teh izdelkih še povečalo, kar bi povzročilo nadaljnje krčenje gozdov in nevednost o potrebi po kisika v našem ozračju. To povečanje povpraševanja je povezano s problemom podnebne spremembe.
Vpliv intenzivne živinoreje na okolje
Intenzivna živinoreja želi čim bolj povečati proizvodnjo živalskih beljakovin, kar ima za posledico sistem, kjer veliko število živali se gojijo v majhnih prostorih. Ta pristop ne le poveča učinkovitost proizvodnje, ampak ima tudi resne posledice za okolje.
Mega farme, ki so živinorejske dejavnosti, ki nameščajo preveč živali, ustvarjajo veliko količino odpadkov in emisij. Ta koncentracija goveda proizvede večjo količino toplogredni plini, ki je odgovoren za znaten odstotek skupnih emisij metana in dušikovega oksida, ki sta veliko močnejša od ogljikovega dioksida. Metan, ki ga med prebavo oddajajo prežvekovalci, kot so krave, prispeva k a 25 % globalnega segrevanja, nekaj, kar je povezano z prilagoditvena prizadevanja.
Nekatere študije so pokazale, da industrijska živinoreja predstavlja 14.5% skupnih emisij po vsem svetu, ki presegajo vsoto emisij, ki nastanejo pri vseh vožnjah z vozili. Zato preoblikovanje zemljišč za živinorejo in pridelavo krme pomembno prispeva k globalno krčenje gozdov, zlasti v kritičnih regijah, kot je Latinska Amerika. Ta pojav je povezan z okoljskim vplivom peči na drva in premog na podeželju, ki prav tako povzroča resne težave.
Krčenje gozdov in izguba biotske raznovrstnosti
Krčenje gozdov za pretvorbo zemlje v travinje je eden glavnih vzrokov za izguba biotske raznovrstnosti. Ocenjuje se, da je 70 % krčenja gozdov v Amazoniji posledica oblikovanja zemljišč za živinorejo. To ne le zmanjšuje naravnega habitata številnih vrst, ampak tudi moti cikle hranil v tleh. Izguba biotske raznovrstnosti je v kontekstu globalno segrevanje.
Kmetijska zemljišča, namenjena živinoreji, spodbujajo tudi prekomerno uporabo kemikalij, ki onesnažujejo bližnja vodna telesa. Gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo v intenzivnem kmetijstvu, lahko povzročijo evtrofikacijo rek in jezer, kar povzroča zmanjšanje kakovosti vode in resno vpliva na vodne ekosisteme. Bistveno je preučiti, kako te spremembe vplivajo na floro in favno, pa tudi na živali, na katere lahko vplivajo vročina in podnebne spremembe.
Poraba vode
Živinoreja porabi približno 8% svetovne sladke vode. V Španiji živinorejski sektor porabi količino, ki je enaka količini, ki bi jo porabili vsi domovi v državi več kot 21 let, kar je enako več kot 48,000 milijarde kubičnih metrov vode letno. To pretirano uživanje vpliva tudi na podnebne spremembe, z vplivom na vodne vire.
To prekomerno uživanje še poslabša onesnaževanje vodnih teles; Industrijska živinoreja je eden od glavnih virov onesnaževanja, ki vodi ne le v poslabšanje kakovosti vode, ampak tudi v težave javnega zdravja, vključno z odpornostjo na antibiotike in različnimi boleznimi. To je povezano s povečanjem težav s kakovostjo življenja na območjih, ki so jih prizadele podnebne spremembe.
Proizvodnja in emisije toplogrednih plinov
Živinoreja povezana z velikim obsegom emisij, ki prispevajo k podnebne spremembe. Krave in drugi prežvekovalci so odgovorni za približno 62% emisij toplogrednih plinov v živinorejskem sektorju. To je predvsem posledica proizvodnje metana med presnovo, pa tudi ravnanja z gnojem in proizvodnje krme. Ta plin ima energijski učinek 25-krat višji kot ogljikov dioksid, zaradi česar je živinoreja eden glavnih povzročiteljev globalnega segrevanja. Povezan vidik je, kako ljudje so spremenili podnebje na pospešen način.
Do leta 2050 naj bi se povpraševanje po mesu in mlečnih izdelkih povečalo za 20%, kar bi lahko povzročilo netrajnostne emisije CO2, razen če se v živilski industriji uvedejo bolj trajnostne alternative. To zaskrbljujoče povečanje bi lahko bilo povezano s projekcijami globalnega segrevanja v Kolumbiji in njegovih učinkov.
Alternative in rešitve v živinoreji
Prehod na trajnostne prakse živinoreje je bistvenega pomena za ublažitev vpliva industrije na okolje. Ekstenzivna živinoreja je predstavljena kot izvedljiva alternativa, saj omogoča boljše upravljanje virov in spodbuja biotsko raznovrstnost z ohranjanjem bolj uravnoteženega ekosistema. To je pomembno v kontekstu globalno segrevanje.
Trajnostne prakse lahko vključujejo uporabo napredne tehnologije za izboljšanje proizvodne učinkovitosti, pa tudi razvoj bolj trajnostnih sistemov krmljenja, ki zmanjšujejo uporabo koncentrirane krme in kemikalij. Pomaga lahko bolj celosten pristop, ki upošteva zdravje tal, dobro počutje živali in biotsko raznovrstnost občutno zmanjšajo emisije in okoljski vpliv živinoreje. Ta celovit pristop lahko pomaga tudi pri reševanju izzivov, ki jih povzročajo naraščajoče alergije v kontekstu podnebnih sprememb.
Sprememba prehrane prebivalstva ima lahko tudi ključno vlogo pri zmanjšanju pritiska na živinorejsko industrijo. Spodbujanje uživanja hrane rastlinskega izvora ter zmanjšanje vnosa mesa in mlečnih izdelkov ne bo le ublažilo povpraševanja, ampak bo prispevalo tudi k bolj trajnostnemu prehranskemu sistemu. To zmanjšanje je ključno pri boj proti podnebnim spremembam.
Za potrošnike je pomembno, da se ozaveščeno odločajo o izdelkih, ki jih izberejo, ter podpirajo tiste, ki so proizvedeni trajnostno in etično. Na ta način lahko prispevajo k odgovornejšemu agroživilskemu modelu, ki daje prednost zdravju planeta in njegovih prebivalcev.
kako citirati ta članek?
kakšen je bil datum objave tega članka? Moram ga citirati.