Živimo v prenatrpanem svetu. Trenutno imamo več kot 7 milijard ljudi po vsem svetu in število še naprej raste. Vsak od nas si od rojstva do konca življenja prizadeva zadovoljiti svoje osnovne potrebe, kar je povsem logično. Vendar, kaj se zgodi, ko prekomerno izkoriščamo naravne vire in ne skrbimo pravilno za naš planet? Dejstvo je, da se podnebne spremembe, čeprav so naravni pojav, z našimi dejanji stopnjujejo.
To stanje je posledica dejavnikov, kot so krčenje gozdov, uporaba fosilna goriva, in kontaminacije morij, rek in zraka, ki ga dihamo, ki destabilizirajo naše ozračje in prispevajo k podnebnim spremembam. Da bi omejili te negativne učinke, Bistveno je razumeti, kateri so najučinkovitejši ukrepi in ravno to je tisto so preiskali raziskovalci na univerzi Lund na Švedskem. Med priporočili, ki jih ponujajo, izstopa eno, ki mnogim morda ni všeč: imeti manj otrok. Ni edina, je pa ena najbolj markantnih.
Študije so pokazale, da obstaja osebna formula, ki bi lahko rešila človeštvo: Imejte manj otrok, izogibajte se potovanju z letalom, ne uporabljajte avtomobila in se prehranjujte vegetarijansko.. S temi ukrepi bi tako imenovane države »prvega sveta« lahko občutno zmanjšale svoje izpuste toplogrednih plinov. Ta celovita analiza temelji na pregledu različnih vladnih dokumentov in poročil, kar je dobra osnova za njene zaključke.
Ena najbolj presenetljivih ugotovitev je, da je nošenje a vegetarijanska prehrana nam lahko omogoči, da prihranimo okoli 0,8 ton ogljikovega dioksida na leto. s svoje strani izogibajte se uporabi avtomobila lahko povzroči zmanjšanje 2,4 ton, In ne vzemite letal bi predstavljalo prihranek 1,6 tone CO2 na potovanje. Vendar se najbolj osupljiv izračun nanaša na nimajo toliko otrok: Ocenjuje se, da bi ta ukrep lahko povzročil zmanjšanje 58,6 ton CO2 na leto za vsakega otroka, ki ne pride na svet, pri čemer ne upoštevamo le izpustov tega otroka, temveč tudi izpuste njegovih potomcev.
Ta priporočila so ključna, čeprav morda niso priljubljena. Soavtorica študije Kimberly Nicholas poudarja, da "ne moremo prezreti vpliva našega življenjskega sloga na podnebje. Osebno se mi zdi zelo pozitivno sprejeti veliko teh sprememb. Za mlade, ki oblikujejo svoj življenjski slog, je bistveno, da se zavedajo, katere izbire imajo največji vpliv.
V trenutnem globalnem kontekstu, kjer naj bi svetovno prebivalstvo do leta 9.800 doseglo 2050 milijarde, je bistvenega pomena upoštevati vpliv vsake odločitve, ki jo sprejmemo, vključno s tistimi, ki so povezane z načrtovanjem družine, na okolje. Ta tema se prepleta s situacijo v suša v več regijah sveta, kar vpliva tudi na razpoložljivost virov in odraža vpliv podnebnih sprememb na načrtovanje družine.
Podnebne spremembe niso osamljen pojav, temveč so v globoki medsebojni povezavi z drugimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi dejavniki. Na primer, v državah v razvoju lahko rast prebivalstva in zmanjševanje virov povzroči dvojno breme: pritisk na naravno okolje in nenehni boj za preživetje.
Študija iz leta 2017, ki je preučevala različne načine za zmanjšanje ogljičnega odtisa gospodinjstva, je prišla do zaključka, da imeti enega otroka manj vodi do zmanjšanja 60 ton CO2 na leto. Ta številka je pomembna, ker je enakovredna vplivu na okolje, ki bi ga ustvarili, če bi prepričali 300 ljudi, da reciklirajo, ali 25, da prenehajo uporabljati svoje avtomobile. Zato lahko odločitev, da postanemo manj starši, razumemo kot dejanje z velikim potencialom pozitivnega učinka.
Ko se premikamo v svet, ki ga vse bolj prizadenejo podnebne spremembe, postaja jasno, da je prebivalstvo ključni dejavnik v tej enačbi. Razmerje med rastjo prebivalstva in podnebnimi spremembami odpira etična in praktična vprašanja o trajnosti prihodnosti našega planeta. Spodaj je nekaj premislekov o tej zadevi:
- Resničnost rodnosti: V nekaterih regijah, kot je Evropa, je populacija morda blizu svojega vrhunca in naj bi začela upadati proti koncu stoletja. To je posledica socialno-ekonomskih dejavnikov, kjer negotovost in ekonomska negotovost vodita pare, da odložijo ali prekličejo svoje odločitve o otrocih.
- Vpliv podnebnih sprememb: V kontekstu, kjer so podnebne spremembe vse bolj očitne, mnogi mladi doživljajo "eko-anksioznost", vse večjo zaskrbljenost glede prihodnosti planeta in kakovosti življenja njihovih potencialnih otrok. Ta pojav je na primer povezan z izgubo virov, kot v primeru Kiribati, ki bi lahko izginila zaradi dviga morske gladine.
- Etična dilema: Odločitev, da ne boste imeli otrok, je lahko povezana z etičnimi stališči o vplivu človeštva na Zemljo in zaskrbljenostjo, da bi prihodnjim generacijam zapustili škodljiv svet. To je povezava s študijo o tem, kako podnebne spremembe vplivajo na nosečnice.
- Alternative razmnoževanju: Posvojitev se predstavlja kot izvedljiva možnost za mnoge ljudi, ki želijo pozitivno prispevati k družbi brez povečanega pritiska na naravne vire. Poleg tega je ta tema povezana z naraščajočim zanimanjem za raziskovanje vesolja in kako lahko vpliva na pogled na življenje na Zemlji.
Pričevanja o tistih, ki so se v podnebno prizadetem svetu odločili, da ne bodo imeli otrok, so vse pogostejša. Mnogi ljudje trdijo, da ne želijo prispevati k naraščajočemu prebivalstvu, ki se sooča s pomanjkanjem virov in negotovo prihodnostjo. Ta premik v miselnosti odraža željo po delovanju v korist okolja in trajnosti.
Vsako leto slišimo več zgodb ljudi, ki se kot del širšega gibanja zaradi podnebne krize odločijo, da ne bodo imeli otrok. V mnogih primerih na te odločitve vpliva zaznavanje negotove prihodnosti, polne okoljskih problemov.
O svoji odločitvi Jason MacGregor, kanadski okoljevarstvenik, ugotavlja, da »drastični časi zahtevajo drastične ukrepe«. Rast prebivalstva in podnebne spremembe so tesno povezani in veliko ljudi se odloči, da ne bodo imeli otrok, da bi zmanjšali svoj ogljični odtis.
- Študija iz leta 2017 v Okoljske Raziskovalne Letters je razkrilo, da en otrok manj povzroči zmanjšanje CO58,6 za 2 ton na leto v razvitih državah.
- Na odločitve o rojstvu otroka vplivajo družbenoekonomski dejavniki, kot sta finančna stabilnost in pričakovana kakovost življenja.
- »Ekološka tesnoba« je vse večji pojav, zlasti med mladimi, ki čutijo globoko zaskrbljenost zaradi vpliva svojih odločitev na okolje, podobno kot skupnosti, ki jih suša v Mavretaniji.
- Alternative, kot sta posvojitev in napredovanje trajnostne politike ključnega pomena za reševanje podnebne krize.
Razmerje med podnebnimi spremembami in številom otrok, ki se jih odločimo imeti, je zapleteno vprašanje, ki zahteva skrbno obravnavo. V svetu, kjer je blaginja prihodnjih generacij lahko ogrožena, je lahko odločitev za manjše število otrok pomemben način za prispevanje k bolj trajnostni prihodnosti. Osebne odločitve, če jih obravnavamo v kontekstu globalnega pojava, kot so podnebne spremembe, imajo lahko presenetljiv in pozitiven vpliv na okolje.
Resničnost je taka, da imajo naše odločitve kot posameznikov posledice, ki presegajo naše življenje. Vsako dejanje, vsaka odločitev o razmnoževanju lahko prispeva h kolektivni spremembi, ki pomembno vpliva na boj proti podnebnim spremembam. V tem smislu odgovornost posameznika in družbena zavest postaneta močni orodji za zagotavljanje bolj trajnostne prihodnosti za vse.
