Pred 26 leti je začel eksperiment, ki traja ves ta čas in skuša odkriti, kako to vpliva povišanje temperature do gozdnih tal. Odziv znanstvenikov je razkril cikličen in presenetljiv odziv.
Bi radi izvedeli več o odkritju te raziskave in njeni pomembnosti?
Gozdnata tla
Rezultat tega poskusa je naslednji: segrevanje tal spodbuja obilna obdobja sproščanje ogljika iz njega v ozračje, ki se izmenjujejo z obdobji nezaznavne izgube pri podzemnem skladiščenju ogljika. Zaradi tega je cikličen in v svetu vedno višjih temperatur bo več območij, kjer se bodo pojavljale povratne zanke ogljika, kar bo prispevalo k kopičenju atmosferskega ogljikovega dioksida zaradi izgorevanja fosilnih goriv in prispevalo k pospešenemu globalnemu segrevanju. Več o tem pojavu si lahko preberete v kontekstu posledice globalnega segrevanja.
Z drugimi besedami, prišla bodo obdobja, ko bodo gozdnata tla v ozračje oddajala več ogljika, in obdobja, ko jih ne bodo. To obdobje se bo še okrepilo naraščajoče globalne temperature kar bo povzročilo segrevanje tal in posledično izpuščanje več ogljika v ozračje. Če želite bolje razumeti pojav globalnega segrevanja in njegovo povezavo z vegetacijo, lahko preberete o kako vegetacija vpliva na padavine.
Študija je delo ekipe Jerryja Melilla v Morskem biološkem laboratoriju (MBL), ki je povezan z Univerzo v Chicagu v Združenih državah. Razumeti vrsta tal v teh gozdovih je bistvenega pomena analizirati vpliv na podnebne spremembe, zlasti glede tega, kako globalno segrevanje vpliva na vrste.
Preizkus
Poskus se je začel leta 1991, ko so električne kable zakopali v parcele v listnatem gozdu v Massachusettsu. Da bi simulirali globalno segrevanje, so za primerjavo segreli zemljo za pet stopinj nad temperaturo okolja. Po 26 letih, ki še vedno traja, parcele ki se njihova temperatura dvigne za pet stopinj, izgubili so 17% ogljika, ki ga je shranil v organskih snoveh. Ta izguba je zaskrbljujoča, saj so tla ključna za kroženje ogljika in boj proti podnebnim spremembam. Lahko razširite informacije o tem, kako sistemi gozdnih tal so ključnega pomena v tem boju.
Zaradi tega je nevarnost globalnega segrevanja vse bolj neizbežna in jo je težje ustaviti. Poleg tega je ključno razumeti, da Gozdna tla so vitalna sestavina v ogljikovem ciklu in njegovi interakciji s podnebjem. Za več informacij o vplivu gozdnih požarov priporočam, da se posvetujete gozdnih požarov in njihovega porasta.
Več kot 26 let raziskav je znanstvenikom omogočilo analizo učinkov podnebnih sprememb na ta tla in njihovega vpliva na podnebje. Glede na študijo, ki jo je objavila Evropska agencija za okoljeZgornjih 30 cm prsti planeta vsebuje skoraj dvakrat toliko ogljika, kot ga obstaja v celotnem ozračju. Za oceani so tla druga ponor ogljika največje naravno območje, zato je njegovo ohranjanje nujno. Če želite izvedeti več o tem, kako atmosferski delci vplivajo na podnebje, si oglejte članek o atmosferskih delcev in njihove ublažitve.
Vpliv podnebnih sprememb na gozdna tla
Raziskovalci že lahko opazijo posledice podnebnih sprememb na svetovni ravni in v Evropi. Na primer, glede na najnovejše poročilo EEA o podnebnih spremembah, vplivih in ranljivosti v Evropi, vlažnost tal se je v sredozemski regiji znatno zmanjšalo in povečalo v delih severne Evrope od leta 1950. To ima neposredne posledice na kmetijsko produktivnost, saj lahko nenehno zmanjševanje vlažnosti tal poveča potrebo po namakanju in povzroči zmanjšan donos, celo dezertifikacijo. Dezertifikacija vse bolj prizadene različne regije, kot je navedeno v analizi naraščajoče dezertifikacije v jugovzhodni Španiji.
Skupaj 13 držav članic EU je razglasilo, da jih je prizadela dezertifikacija. Kljub priznavanju te realnosti je poročilo Evropskega računskega sodišča ugotovilo, da Evropa nima jasne slike o izzivih, povezanih z dezertifikacijo in degradacijo tal, ter da ukrepi, sprejeti za boj proti dezertifikaciji, niso usklajeni. V tem kontekstu je bistveno razumeti vplive na zdravje tal in biotsko raznovrstnost.
Interakcija med tlemi in podnebjem
Spremembe sezonskih temperatur lahko spremenijo letne cikle rastlin in živali, kar vpliva na kmetijsko proizvodnjo. Na primer, zgodnji začetek pomladi lahko povzroči, da drevesa zacvetijo, preden so na voljo njihovi opraševalci, kar negativno vpliva na proizvodnjo sadja in semen. Ta pojav je jasen primer, kako podnebne spremembe spreminjajo naravne cikle, kar je mogoče nadalje raziskati v kontekstu podnebnim spremembam v Evropi.
Nedavna študija o Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) poudarja, da so tla bistvena za blažitev podnebnih sprememb. Ko se globalne temperature dvignejo, se lahko zaloge ogljika v tleh sprostijo v ozračje, kar poslabša segrevanje. Kljub temu lahko nekatera tla postanejo ponori ogljika in pomagajo zajemati presežek ogljikovega dioksida v ozračju. Da bi bolje razumeli, kako obnova gozdov je prizadet zaradi podnebnih sprememb, glejte ustrezni članek.
Čeprav sta krčenje gozdov in sprememba rabe zemljišč odgovorna za znaten delež emisij toplogrednih plinov, sta lahko ohranjanje in obnavljanje gozdnate zemlje praktična rešitev za reševanje podnebnih sprememb. Politike pogozdovanja ne pomagajo le pri zajemanju ogljika, ampak tudi spodbujajo biotska raznovrstnost in krepitev ekosistemov. Za globlje razumevanje tipov tal in njihovega pomena lahko raziščete podnebne spremembe.
Ukrepi za ublažitev vplivov podnebnih sprememb
Prepoznavanje in izvajanje ukrepov za zaščito in obnovo gozdnih tal je ključni korak v boju proti podnebnim spremembam. Nekateri od teh ukrepov vključujejo:
- Pogozdovanje: Sajenje dreves na degradiranih območjih lahko pomaga obnoviti sposobnost ekosistemov za zajemanje ogljika.
- Ohranjanje tal: Izvajanje kmetijskih praks, ki varujejo in ohranjajo kakovost tal, bo preprečilo erozijo in povečalo njihovo sposobnost shranjevanja ogljika.
- Trajnostna raba virov: Spodbujati trajnostno upravljanje naravnih virov, ki omejuje krčenje gozdov in spodbuja odgovorno kmetijsko prakso.
- Izobraževanje in ozaveščanje: Spodbujanje večje ozaveščenosti in izobraževanja o pomenu tal in gozdov v podnebnih sistemih je bistvenega pomena za krepitev podpore skupnosti.
Vloga talnega mikrobioma
Mikrobiom prsti igra ključno vlogo pri shranjevanju in sproščanju ogljika. Nedavne raziskave kažejo, da je mikrobna raznolikost ključnega pomena za optimizacijo sposobnosti tal za sproščanje ali shranjevanje ogljika ob temperaturnih nihanjih. Ta dejavnik je treba vključiti v politike upravljanja tal in gozdov, saj lahko zdrav mikrobiom pomaga ublažiti učinke globalnega segrevanja. Za več podrobnosti o tem, kako lahko mikroorganizmi vplivajo na tla, si lahko preberete o koncept gozdov duhov in njegov odnos z ekosistemi, pri čemer je poudarjen njegov pomen v boju proti podnebnim spremembam.
Razumevanje, kako mikroorganizmi vplivajo na dihanje tal in posledično na emisije ogljika, je ključnega pomena za razvoj učinkovitih strategij blaženja. Tla z visoko biološko aktivnostjo ne le zadržujejo ogljik, ampak tudi ohranjajo rodovitnost tal, kar prispeva k bolj trajnostnim kmetijskim sistemom. Poleg tega bo izvajanje politik, ki spodbujajo nego talnih mikrobiomov, bistveno za doseganje učinkovitejšega odziva na podnebne spremembe.
Celostni pristop k upravljanju tal
Izvajanje ustreznih praks upravljanja za ohranjanje gozdnih tal lahko znatno poveča njihovo sposobnost, da delujejo kot ponori ogljika. Politike bi se morale osredotočiti na vključevanje strategij prilagajanja in blaženja v gospodarjenje s tlemi in gozdovi. Poleg tega podnebne spremembe spodbujajo tudi razprave o njegove učinke na sušo, pojav, ki ga poslabša izguba zdravih tal.
Prizadevanja za ponovno pogozdovanje morajo biti usklajena s programi javnega izobraževanja in ozaveščanja, da se ustvarijo pozitivne spremembe v vedenju skupnosti glede ohranjanja tal. Poleg tega mora biti razvoj politik, ki spodbujajo trajnost in obnovo ekosistema, prednostna naloga odgovornih institucij v boju proti podnebnim spremembam.
Ohranjanje in obnavljanje gozdnatega zemljišča je ukrep, ki lahko pomembno vpliva na boj proti podnebnim spremembam in tako pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost in naravne vire za prihodnje generacije.