Z natančnim preučevanjem dima iz dimnikov lahko pridobimo dragocene informacije o trenutnem stanju ozračja. Na obnašanje dima, ne glede na to, ali prihaja iz stanovanjskih ali industrijskih dimnikov ali ga povzročajo naravni dogodki, kot so gozdni požari ali vulkanski izbruhi, v veliki meri vplivajo vremenske razmere. The Opazovanje dima nam lahko da veliko informacij o vremenu.
Opazovanje dima
Pri razvoju modelov razpršitve onesnaževal je ključnega pomena upoštevati ne samo vzorce vetra, ampak tudi raven atmosferske stabilnosti. Ta stabilnost ima pomembno vlogo pri določanju koncentracije onesnaževal na določeni lokaciji v določenem času. The prisotnost aerosolov v ozračju neposredno vpliva na to, kako so ta onesnaževala razpršena in s tem na kakovost zraka in podnebje.
Dim, sestavljen iz plinov in delcev, postane del zraka pri temperaturi, ki je bistveno višja od temperature okolice. V normalnih okoliščinah, Oblak se naravno dviga skozi ozračje, razen če zapiha močan sunek vetra. Viento na točki izdaje (kot izhod dimnika), zaradi česar se steber vodoravno razteza na velike razdalje. S pregledovanjem oblaka, ki kaže te lastnosti, lahko hitro določimo smer in moč vetra.
Nestabilno ozračje in dim
Ko vzdušje je nestabilen, je dim, ki ga oddaja dimnik, bolj nagnjen k razprševanju in se široko širi v vodoravni in navpični smeri. V nestabilnem ozračju, Dim se hitro dviga in širi, ko se hitrost vetra poveča na višji nadmorski višini. Če v teh nestabilnih sinoptičnih okoljih obstajajo ugodni pogoji za padavine, se nekateri onesnaževalci vključijo v dežne kapljice, ko se spustijo. Dejansko lahko nekateri onesnaževalci celo neposredno olajšajo nastanek jeder, ki služijo kot osnova za rast kapljic.
Ko opazimo atmosfersko stabilnost, zlasti pozimi, postane razpršitev dima bistveno težja. Za to stabilnost je značilna prisotnost visokih tlakov in toplotne inverzije, kjer se hladen zrak nahaja blizu zemeljske površine, medtem ko je toplejši zrak zgoraj. V regijah, kjer je zrak nagnjen k naravni stagnaciji, kot so doline ali planote, obdane z gorami, prisotnost tovarn ali mestnih območij pogosto povzroči opazno povečanje onesnaženosti zraka. Te visoke ravni onesnaženosti lahko predstavljajo veliko grožnjo tako okolju kot zdravju ljudi.
Prisotnost toplotnih inverzij je mogoče zaznati vizualno skozi oblake, ki jih oddajajo dimniki. Sprva Dim se dviga navpično, ko pa doseže inverzijsko plast, kjer počiva toplejši zrak, se širi vodoravno v vse smeri. Ta povečava mu daje drugačen videz, kot je prikazano na priloženi fotografiji. Če anticiklonalne razmere, ki spodbujajo nastanek teh inverzij, vztrajajo in obstajajo številni viri emisij, kot so industrijska območja z več dimniki ali gosto poseljena mesta z visoko stopnjo prometa in zgradb, posledično onesnaženje zraka postane nevaren problem. Ne vzbuja le skrbi za okolje, ampak ogroža tudi javno zdravje.
Vrste dimnih oblakov glede na veter
To so različne vrste dimnih oblakov, ki nastanejo glede na veter v tistem času:
Navpični dimni oblak
Ko je veter miren ali piha rahel vetrič, se dimni oblak dvigne navpično. Ta vrsta oblaka je značilna v stabilnih atmosferskih razmerah, kjer ni pomembnega vpliva bočnega vetra. Oblak dima se enakomerno dviga in ohranja valjasto ali rahlo stožčasto obliko, ko se razprši v ozračje.
Nagnjen oblak dima
Ko veter piha v prevladujoči smeri, se lahko dimni oblak nagne stran od smeri vetra. Njegov učinek je najbolj opazen v razmerah zmernega do močnega vetra, kjer moč vetra presega naravno težnjo dima, da se dviga navpično. Dimni oblak lahko prevzame podolgovato, ukrivljeno obliko, širi v smeri vetra in pušča vidno sled, ko se razprši v zrak.
Razpršen oblak dima
Ko pihajo spremenljivi ali turbulentni vetrovi, se lahko dimni oblak razprši v več smeri in tvori oblak delcev v zraku. Pogost je na območjih, kjer so ovire, kot so zgradbe, drevesa ali neraven teren, ki spreminjajo tok vetra. Dim se drobi v majhne tokove, ki se gibljejo v različnih smereh, kar ustvarja kaotičen vzorec razpršitve in otežuje napovedovanje njegove poti.
Laminarni oblak dima
V pogojih stabilnega in enakomernega vetra lahko dimni oblak prevzame laminarno obliko, kjer se plasti zraka premikajo urejeno in vzporedno druga z drugo. Pogosteje se pojavlja na odprtih, ravnih območjih, kjer piha veter ne naleti na pomembne ovire, ki bi spremenile njegov tok. Dim se širi v tanki, enakomerni plasti, pri čemer ohranja konstantno smer in hitrost, ko se razprši v okolje.
In dim iz gozdnih požarov?
Dim, ki ga povzročajo gozdni požari, ne vpliva samo na lokalno kakovost zraka, ampak lahko pomembno vpliva tudi na podnebje na regionalni in svetovni ravni. Ta vpliv je posledica sproščanja različnih plinov in delcev v ozračje, ki medsebojno delujejo s sončnim sevanjem, spreminjajo vzorce atmosferskega kroženja in lahko vplivajo na temperaturo in padavine.
Gozdni požari V ozračje izpuščajo velike količine ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov. Ti plini zadržujejo sončno toploto v ozračju, kar prispeva k globalnemu segrevanju in dolgoročnim podnebnim spremembam.
Dim požarov vsebuje tudi različne aerosole in drobne delce, kot so črni ogljik in sulfati. Ti delci lahko delujejo kot kondenzacijska jedra za nastanek oblakov in vplivajo na odbojnost atmosfere, kar lahko vpliva na količino sončne svetlobe, ki doseže zemeljsko površje. Bistvenega pomena je pri ocenjevanju vpliva teh dogodkov na podnebne spremembe.
Toplota, ki jo sproščajo gozdni požari, lahko ustvari navzgor vroč zrak, ki posledično Vplivajo na obsežne vzorce atmosferskega kroženja. Te spremembe v atmosferskem kroženju lahko vplivajo na porazdelitev padavin in vetrov v sosednjih regijah, kar ima pomembne posledice za regionalno podnebje.
Upam, da boste s temi informacijami izvedeli več o količini informacij, ki nam jih lahko da opazovanje dimnih oblakov.