Posledice podnebnih sprememb čutimo po vsem svetu. Od pojavov, kot so potresi in vulkanski izbruhi do uničujočih vročinskih valov, so dokazi neizpodbitni. Samo letos, 2015, so se zgodile številne naravne nesreče, ki so prizadele različne regije, kot sta potres v Nepalu in izbruh vulkana Cabulco v Čilu. Ti dogodki niso zgolj naključni, temveč odražajo zaskrbljujoč trend, ki kaže, da je najhujša grožnja človeštvu že tu in bo tu ostala.
Nemčija doživlja učinke podnebnih sprememb.
Natančneje, v Nemčiji, a suša pustoši na poljih in rezervoarjih pitne vode. Po mnenju Mojiba Latifa, raziskovalca na univerzi v Kielu, je to šele začetek nezmotljivi znaki da se čutijo posledice podnebnih sprememb. Latif opozarja, da če ne bodo uvedeni drastični ukrepi za zaustavitev teh učinkov, bosta oba suše saj bodo padavine vse močnejše, kar bo škodovalo tako državljanom kot kmetom. Poleg tega je učinke podnebnih sprememb na evropsko floro in favno mogoče najti v študiji, ki obravnava to temo.
Raziskovalec poudarja, da je v zadnjih desetletjih prišlo do opaznega porasta Pogostost teh dveh ekstremnih pojavov (suše in padavine). Če se bodo razmere nadaljevale v tej smeri, opozarja Latif, se bo morala družba od leta 2050 neizogibno prilagajati vse bolj spreminjajočemu se podnebju. Ta negotova prihodnost odmeva s poročili o tem, kako množične poplave v Evropi bodo do konca stoletja postale pogostejše.
Medtem ko Latif vidi podnebne spremembe kot nesporno realnost, obstajajo tisti, ki ostajajo skeptični. Vendar je njegova napoved jasna: Do konca tega stoletja se bodo nemški kmetje morali soočiti z velikimi izgubami. zaradi nepredvidljivega vremena. To bo sprožilo učinek domin, ki bo prizadel celotno populacijo, saj se bodo cene hrane zaradi vse večjega povpraševanja v času vse težje pridelave verjetno dvignile. V zvezi s tem se Nemčija sooča s pomembnimi izzivi, o katerih razpravljajo na različnih forumih.
Vendar ni vse izgubljeno. Obstaja razlog za optimizem. Decembra bo v Parizu konferenca ZN, na kateri naj bi dosegli dogovor, ki bo vse države zavezal k skupnemu boju proti temu resnemu problemu. Ohranjanje upanja v globalno kolektivno delovanje je bistvenega pomena za prihodnost planeta.
Kontekstualizacija podnebnih sprememb v Nemčiji
V evropskem kontekstu se je Nemčija uveljavila kot vodilna v podnebni politiki, ki spodbuja pobude in sodelovanje na mednarodni ravni. To je ključnega pomena, saj je mogoče omejiti zvišanje globalne temperature le, če vse države sodelujejo. Eden ključnih elementov v tem boju je „zeleni dogovor“ Evropske unije, ki navaja, da je cilj doseči podnebna nevtralnost do leta 2050. Nemčija je prevzela aktivno vlogo v tej misiji, podpirala je reforme in spremembe politik trgovanja z emisijami EU ter zvišala ceno CO2, da bi spodbudila varstvo podnebja.
Nemška zvezna vlada si je prav tako prizadevala vzpostaviti podnebna partnerstva z drugimi državami, zlasti z državami v razvoju, da bi jim pomagala pri prehodu s proizvodnje energije na osnovi premoga. To je v skladu z zavezami iz več mednarodnih sporazumov, kjer se je Nemčija zavezala več kot šest milijard evrov za varstvo podnebja in prilagajanje v državah, ki to potrebujejo. Posledice te naložbe so ključne za razumevanje, kako Nemčija in podnebne spremembe obravnavajo globalni kontekst.
Domače razmere v Nemčiji ostajajo zaskrbljujoče. Vročinski valovi, suše in drugi ekstremni dogodki so postali pogostejši. Med letoma 1991 in 2018 je ekstremna vročina povzročila smrt več kot 22,000 ljudi v državi in če se bodo emisije nadaljevale brez nadzora, se ocenjuje, da bi se lahko število smrti, povezanih z vročino, do leta 2050 početverilo. Potreba po izvajanju ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam postaja vse bolj kritična.
Ta scenarij vzbuja nujno potrebo po hitro ukrepanje, saj prilagoditveni ukrepi na posledice podnebnih sprememb pogosto trajajo leta, da postanejo učinkoviti. Poročila IPCC (Medvladni odbor za podnebne spremembe) kažejo, da bi podnebne spremembe lahko poslabšale življenjske pogoje, zlasti za prihodnje generacije. Ta poročila so bistvena za kontekstualizacijo izzivov, s katerimi se sooča Nemčija, in podnebnih sprememb na njenem ozemlju.
Pravni in politični izzivi v boju proti podnebnim spremembam
Nedavna obsodba nemške vlade s strani višjega upravnega sodišča v Berlinu-Brandenburgu poudarja pomanjkanje ukrepov v boju proti podnebnim spremembam. Sodišče je izvršni oblasti naložilo, naj sprejme nujne ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zlasti v sektorjih prevoz y Gradnja, ki sta odgovorna za 20 % oziroma 30 % emisij CO2. Ta razsodba poudarja pritisk, s katerim se sooča vlada Olafa Scholza, ki čaka na sodelovanje na COP28.
Sodišče je zvezno vlado pozvalo, naj hitro ukrepa in izvede program za izredne razmere v kritičnih sektorjih. Razsodba temelji na pritožbi okoljevarstvenih organizacij, ki vlado obtožujejo, da se ni spoprijela z globalnim segrevanjem. Nevladne organizacije so pozdravile sodbo in navedle, da je sodišče jasno povedalo, da mora vlada izpolniti lastne podnebne cilje. Neprimernost teh ukrepov je ponavljajoča se tema v razpravah o medsebojni povezavi Nemčije in podnebnih sprememb.
Nemška zakonodaja o varstvu podnebja določa najvišje omejitve emisij CO2 za vsak sektor. Če so te omejitve presežene, morajo pristojna ministrstva v treh mesecih predložiti nujni program za zmanjšanje emisij. V sektorju prevoz, so bile dovoljene ravni presežene za več kot 3.1 milijona ton, v Gradnja, za 2.5 milijona ton. To kaže, da so bili doslej izvedeni ukrepi nezadostni, saj so odpravili le 5 % vrzeli med dejanskimi emisijami in omejitvami, ki jih določa zakon.
Nemške podnebne zaveze in prihodnost
S ciljem zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 65 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990 in za 88 % do leta 2040 se Nemčija usmerja k ogljično nevtralnost leta 2045. To je velik napredek v primerjavi s prejšnjimi cilji. Da bi to dosegli, je vladna koalicija določila, da mora do leta 80 2030 % električne energije prihajati iz obnovljivih virov. Ti načrti so pomemben korak v pravo smer, vendar je treba storiti še veliko.
Eden najpomembnejših izzivov za Nemčijo je doseči ta energetski prehod ob zagotavljanju gospodarske in socialne stabilnosti države. To vključuje znatne naložbe v tehnologijo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, energetsko učinkovitost in dekarbonizacijo energetsko intenzivnih industrij. Na dnevnem redu reform sta tudi uvedba sistema določanja cen ogljika in postopna opustitev uporabe premoga za proizvodnjo električne energije. Ta pristop je nujen, zlasti če upoštevamo nedavne študije, ki potrjujejo učinke podnebnih sprememb.
Mednarodne pobude
Na mednarodni ravni se je Nemčija od leta 2012 pridružila koaliciji za podnebje in čist zrak, kar odraža njeno zavezanost boju proti podnebnim spremembam in onesnaževanju zraka. Ta prizadevanja se osredotočajo na zmanjšanje kratkoživih podnebnih onesnaževal (SLCP), ki so odgovorni za znatna povišanja temperature in poslabšanje kakovosti zraka v mnogih državah. Ta koalicija si prizadeva za spodbujanje celostnih ukrepov za obravnavanje podnebnih sprememb in onesnaževanja zraka, pri čemer poudarja osredotočenost Nemčije na globalno okoljsko zdravje.
Nemčija je podprla različne podnebne pobude in namenila približno 130 milijonov evrov za gospodarske spodbude, ki si prizadevajo ne le za stabilizacijo gospodarstva, ampak tudi za nujno reševanje podnebne krize. Leta 2019 je država financirala 46 projektov po vsem svetu za zmanjšanje onesnaževal podnebja, ki zajemajo področja, kot so proizvodnja energije, promet, kmetijstvo in trajnostno ravnanje z odpadki. Ta vrsta financiranja je ključnega pomena za razumevanje vloge Nemčije v globalnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam.
Spodbujanje vodikovih tehnologij kot del nemške nacionalne strategije za vodik se prav tako izvaja v časovnem okviru, ki predvideva, da bo vodikova infrastruktura začela delovati do leta 2028. To predstavlja pomemben korak k uvajanju čistih in trajnostnih virov energije. Bistveno je, da se Nemčija in druge države trdno zavežejo mednarodnim ciljem in sporazumom o podnebnih spremembah.
Namen nedavno sprejetega zakona o prilagajanju podnebnim spremembam v Nemčiji je vzpostaviti strateški okvir za usklajevanje prizadevanj za prilagajanje na vseh ravneh vlade. Ta okvir bo omogočil bolj strukturiran pristop k ukrepom prilagajanja in izvajanju specifičnih in dosegljivih ciljev. Ta zakon naj bi začel veljati sredi leta 2024, kar je nujen odgovor na nastajajoče izzive, ki izhajajo iz podnebnih sprememb.
Z naraščajočim pritiskom na vodne in kmetijske vire v številnih regijah postajajo politike, usmerjene v trajnost in prilagajanje, vse pomembnejše. Vlaganje v trajnostno tehnologijo in prakse je ključnega pomena za blažitev učinkov podnebnih sprememb in zagotavljanje varnejše in uspešnejše prihodnosti za prihodnje generacije.
Globalna perspektiva mora vključevati tudi skupna prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zmanjšanje negativnih vplivov na ekosisteme. Mednarodno sodelovanje je bistvenega pomena za reševanje teh izzivov, saj podnebne spremembe ne poznajo meja in vplivajo na vse države na medsebojno povezan način.
Medtem ko se prizadevanja za zajezitev globalnega segrevanja krepijo, je ključnega pomena, da Nemčija še naprej vodi pot pri izvajanju učinkovitih podnebnih politik in da druge države sledijo njenemu zgledu. Samo s skupno in odločno zavezanostjo se lahko soočimo z uničujočimi učinki podnebnih sprememb in jih premagamo ter zagotovimo naseljiv planet za prihodnje generacije.
