V globinah severnega Atlantika, nekaj sto kilometrov od galicijske obale, se nahaja eno največjih odlagališč odpadkov. Evropski jedrski odpadkiTa zapuščina, neposredna posledica starih industrijskih in jedrskih praks v več evropskih državah, je ostala relativno pozabljena vse do nedavnega, ko je francoska znanstvena odprava začela osvetljevati trenutno stanje teh ostankov in njihovo morebitno vpliv na morsko okolje.
Novica o ugotovitvah je povzročila globoko zaskrbljenost med oblastmi, okoljskimi organizacijami in državljani, ki zahtevajo več informacij in jasni ukrepi za spremljanje in preučevanje učinkov teh odpadkov. Slika tisočih sodov, zapuščenih pod morjem, poudarja obseg problema, ki je še vedno prisoten in se zdaj preučuje z veliko naprednejšimi orodji in tehnologijo kot v preteklih desetletjih.
Zapuščina, pokopana v morju: izvor razlitij
Med poznimi štiridesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja več kot 200.000 sodov radioaktivnega materiala so bili vrženi na dno Atlantskega jarka, v globino, ki je dosegla 4.500 metrov. Države, kot so Združeno kraljestvo, Nizozemska, Belgija, Švica, Francija, Nemčija in Italija Zatekli so se k praksi odlaganja jedrskih odpadkov v mednarodnih vodah, pogosto brez kakršnih koli dejanskih protokolov spremljanja.
Zaradi teh izpustov, ki se sistematično izvajajo že desetletja, je območje postalo pravo podmorniško jedrsko pokopališčeVečina teh odpadkov prihaja iz civilnih objektov, laboratorijev in stranskih produktov uporabe jedrske energije, čeprav natančna sestava in stanje vsebine sodov ostaja skrivnost za sodno znanost.
Prve ugotovitve francoske odprave in znanstveni napredek
Junija 2025 je odprava pod vodstvom Francoski nacionalni center za znanstvene raziskave (CNRS) napotili oceanografsko plovilo Atalante na tem območju. Da bi se spopadla s tem izzivom, ima ekipa Podvodni robot UlyX, opremljen z naprednimi sonarnimi sistemi in kamerami, ki lahko delujejo na velikih globinah. V samo nekaj tednih je ekipa že locirala in kartirala Več kot 2.000 bobnov, razporejenih po 120 kvadratnih kilometrih, čeprav to območje predstavlja le majhen del vseh ocenjenih potopljenih odpadkov.
Misija, v kateri sodelujejo znanstveniki različnih specialnosti, zbira vzorce vode, morskega blata in favne ter išče dokazi o radioaktivnosti in možnih vplivih na ekosistem Globokomorska. Do sedaj odgovorni za študijo niso zaznali zaskrbljujočih ravni radioaktivnosti na površini, čeprav opozarjajo, da bodo podrobne laboratorijske analize in prihodnji potopi zagotovili natančnejše podatke. V drugi fazi projekta je predviden bolj neposreden pristop k sodom in uporaba novih tehnologij za odvzem specifičnih vzorcev na najbolj kritičnih točkah.
Družbeni vpliv, institucionalni pritisk in politične zahteve
Napredek preiskave je ponovno vzbudil zaskrbljenost tako regionalnih kot državnih oblasti. Xunta de Galicija je od centralne vlade zahteval vse razpoložljive informacije, poslanci Evropskega parlamenta iz različnih strank pa so Evropski komisiji predložili vprašanja o natančni naravi in morebitnem vplivu odpadkov.
El Svet za jedrsko varnost Španska vlada je poročala, da na galicijski in kantabrijski obali niso opazili znatnega povečanja radioaktivnosti, in poudarila, da Španija ni izpustila nobenih izpustov na tem območju niti nima neposredne odgovornosti zanje. Vendar pa te razmere niso zmanjšale zaskrbljenosti in regionalna raven vztraja pri potrebi po večja preglednost in spremljanje o rezultatih znanstvene odprave.
Greenpeace in vloga civilne družbe
Okoljske organizacije, kot so npr. Greenpeace Že desetletja obsojajo tveganje teh razlitij in zahtevajo, da tako Evropska unija kot španska vlada v zvezi s tem sprejeti konkretne ukrepe. Dejanje ladje Sirius Leta 1982 je skupaj s sodelovanjem galicijskih ladij pri preprečevanju nadaljnjih izpustov prišlo do prelomnice v ozaveščanju javnosti in mednarodnem pritisku proti tej vrsti izpustov. Ta mobilizacija je nizozemsko vlado spodbudila k prenehanju izpustov in postavila temelje za mednarodne sporazume, kot je Konvencija OSPAR (1992) in Londonska konvencija (1993), ki danes prepovedujejo izpuste radioaktivnih snovi v morje.
Odpadki, ki so že odloženi, ostajajo na morskem dnu, pomanjkanje usklajenih raziskovalnih in odstranjevalnih prizadevanj pa je vzrok za zaskrbljenost. Najnovejša francoska odprava je ponovno poudarila nevarnosti potopljeni jedrski odpadki in potrebo po mednarodnem sodelovanju za reševanje tega izziva.
Vztrajanje teh jedrskih odpadkov v Atlantiku predstavlja okoljski, politični in družbeni problem. Galicijska skupnost in številne evropske institucije zdaj izražajo zaskrbljenost in sili k ponovnemu razmisleku o upravljanju in spremljanje teh starih odlagališčMedtem znanost počasi napreduje pri razumevanju dejanskih posledic, ki so jih imeli in jih še imajo na morski ekosistem.
