Hlajenje Je v središču različnih tehnoloških dosežkov, izzivov v kritični infrastrukturi in vse bolj obravnavanih podnebnih pojavov. Od razvoja materialov za nadzor temperature v stavbah do incidentov pri testiranju bolnišničnih klimatskih naprav in raziskav nenavadnega toplotnega vedenja v oceanih, izraz pridobiva na pomenu in sproža nova vprašanja o naši prihodnosti in dobrem počutju.
V zadnjem času so vročinski valovi in potreba po trajnostnih rešitvah Da bi se spopadli s temi izzivi, so spodbudili iskanje alternativ tradicionalnim klimatskim napravam. Tako na področju inovacij kot upravljanja objektov postaja hlajenje osrednja tema novic, ki vplivajo na tehnologijo, zdravje in okolje.
Bioplastični material, ki hladi stavbe brez elektrike
Skupina znanstvenikov iz Kitajske in Avstralije je nedavno razvila Biorazgradljiva folija, ki lahko zniža temperaturo stavb podnevi in ponoči brez uporabe elektrike. Glede na študijo, objavljeno v reviji Cell Reports Physical Science, lahko ta premaz pod neposredno sončno svetlobo zniža površinsko temperaturo za do 9,2 °C, z dnevnim povprečjem okoli -5 °C glede na okolico in visoko hladilno močjo.
Skrivnost se skriva v pasivnem sevalnem hlajenju, pojav, ki omogoča temu materialu, da odbija skoraj vse sončno sevanje in učinkovito oddaja toploto navzven. Izdelana je iz polimlečne kisline (PLA), pridobljene iz rastlinskih virov in popolnoma biorazgradljive, folija pa ima porozna struktura kar mu daje zelo nizko toplotno prevodnost in visoko odbojnost sončne svetlobe.
Med testiranjem je premaz pokazal visoka odpornost po izpostavitvi ekstremnim pogojem vlage, kisline in ultravijoličnega sevanja. Tudi po dolgotrajni izpostavljenosti je zaradi visoke kristaliničnosti in kemijske stabilnosti ostal funkcionalen pri temperaturi pod sobno temperaturo.
Preprosta metoda proizvodnje v velikem obsegu odpira vrata komercialni uporabi in potencialni uporabi v mestne strehe, vozila, kmetijstvo, elektronika ali celo medicina, kot so posebni povoji za rane.
Incidenti z bolnišnično hladilno opremo med vročinskimi valovi
El Bolnišnica Vázquez Díaz v Huelvi Bolnišnica je doživela vrsto okvar hladilnega sistema, zaradi česar so pacienti, družinski člani in zaposleni med vročinskim valom, temperature pa so se približale 48 °C, skoraj 40 ur ostali brez klimatske naprave. Težave niso nove; po besedah osebja in sindikatov se te okvare opreme pojavljajo že leta in še posebej prizadenejo občutljiva območja, kot so oddelki za kronično bolne paciente in tiste s kompleksnimi patologijami.
Najnovejša okvara je prisilila center, da najem začasne hladilne opreme medtem ko so popravljali glavni objekt. Tako bolnišnica kot sindikati so opozorili na nujnost obnove starih klimatskih naprav in celo predlagali pokrajinski načrt da bi se izognili podobnim situacijam v drugih zdravstvenih domovih in bolnišnicah, zlasti glede na porast ekstremnih vremenskih dogodkov.
Vodstvo centra poudarja, da je bilo obvladovanje incidenta prednostna naloga in da so bili že sprejeti ukrepi za zagotovitev obnova toplotnega udobja pacientov in delavcev, čeprav še vedno obstaja zaskrbljenost glede ponovitve teh napak poleti.
Skrivnostno ohlajanje severnega Atlantika in njegov vpliv na podnebje
Na področju okolja je nedavna študija osvetlila Severnoatlantska toplotna anomalija, znana kot "hladna točka", območje, ki se ohlaja, medtem ko večji del planeta doživlja naraščajoče temperature. Raziskovalci so ugotovili, da je ta pojav posledica tako sprememb v oceanskem kroženju (AMOC) kot tudi reakcije ozračja.
Slabitev AMOC-a, ki ga deloma povzroča taljenje ledu in prihod sladke vode, ki spreminja slanost oceanov, upočasni izmenjavo energije s toplejšimi zemljepisnimi širinami. Poleg tega se ozračje nad hladnim območjem odzove tako, da postane bolj suho, kar pomnoži učinek hlajenja v povratni zanki, ki je bila do sedaj malo upoštevana.
Ta kombinacija oceanografskih in atmosferskih dejavnikov ne pojasnjuje le vztrajanje nizkih temperatur na tem območju, ima pa tudi posledice za evropsko in svetovno podnebje. Spremembe v izhlapevanju vode in atmosferski pari vplivajo na Zemljino toplotno ravnovesje in lahko vplivajo na ekosisteme, vzorce padavin in obnašanje pomembnih tokov, kot je curčni tok.
Te ugotovitve izpodbijajo trenutne podnebne modele in poudarjajo kompleksnost interakcij med oceanom, ozračjem in regionalnimi temperaturami v kontekstu pospešenih podnebnih sprememb, v katerih postajajo vse pomembnejši tudi pojavi ohlajanja.
