Visoke temperature so v zadnjih mesecih Evropo prizadele z izjemno intenzivnostjo., kar je sprožilo vse alarme v znanstveni skupnosti in družbi. Celina, zlasti regije, kot je Španija, je zabeležila rekordne številke, ki so po mnenju mednarodnih strokovnjakov neposredna posledica nezaustavljivega napredovanja podnebnih sprememb..
Ta pojav ni bil omejen le na občasne vročinski valove.Študije opozarjajo na naraščajoči trend v prihodnjih letih, saj vse bolj opazne posledice za zdravje, gospodarstvo in ekosistemeNapovedi vodilnih organizacij, kot je Svetovna meteorološka organizacija (WMO), in neodvisnih znanstvenih skupin se strinjajo, da bo Evropa epicenter ekstremnih dogodkov.
Podnebne spremembe povzročajo ekstremno vročino v Evropi.
Nedavna poročila organizacij, kot sta WMO in mednarodne raziskovalne skupine, so pokazala, da Povišanje temperature v Evropi je v sodobnih evidencah brez primere. Leto 2024 je zaznamovalo obdobje prej in potem.Povprečne letne temperature so presegle mejo 1,5 °C nad predindustrijsko ravnjo, s čimer je bilo to najtoplejše leto v zgodovini meritev v Evropi in svetu.
Te podatke so podprli sateliti, ki so maja 2025 posneli Rekordni vročinski val v severozahodni Evropi. Površinske vode so na primer dosegle najvišje temperature do štiri stopinje nad normalno., toplotne anomalije pa so že postale pogoste v različnih delih Evrope.
Pravzaprav samo med majem 2024 in majem 2025 4.000 milijarde ljudi po vsem svetu je preživelo vsaj dodaten mesec ekstremne vročineV Evropi so bile razmere še posebej presenetljive, saj je bilo do 48 dni izjemno visoko, medtem ko je bilo pred podnebnimi spremembami takšnih epizod manj kot polovica tega števila.
Študija organizacij World Weather Attribution in Climate Central poudarja, da Globalno segrevanje je podvojilo število dni ekstremne vročine v 195 državah in ozemljih, trend, ki se v kratkem času ne bo obrnil.
Vplivi na zdravje in vsakdanje življenje
Kopičenje soparnih dni je imelo pomemben vpliv na javno zdravje. Vročinski valovi so trenutno ena najsmrtonosnejših naravnih nesreč v Evropi., kar celo presega poplave ali nevihte. Ocenjuje se, da je leta 2024 na celini zaradi dolgotrajnih in ekstremnih vročinskih dogodkov umrlo do 47.000 ljudi.
Učinki vročine ne vplivajo enako na celotno populacijo.Najbolj ogroženi so otroci, starejši, kronično bolni in tisti, ki nimajo dostopa do hladilnih sistemov. Poleg tega Tropske noči – s temperaturami, ki nikoli ne padejo pod 20 °C – otežujejo počitek in povečujejo zdravstvena tveganja..
Ne vpliva samo na zdravje; Vročina vpliva tudi na produktivnost, kmetijstvo in infrastrukturo.Strokovnjaki poudarjajo znaten upad kmetijske proizvodnje in povečanje prehranske negotovosti, zdravstveni in prometni sistemi pa so se morali prilagoditi novim zahtevam, ki jih je prinesla vročina.
Na sceni Laboral, Delavci, ki so izpostavljeni na prostem, in nosečnice predstavljajo dodatno tveganjeV skoraj 90 % evropskih držav so opazili povečanje števila dni, ki so nevarni za nosečnice, kar ogroža sisteme za preprečevanje otrok in zdravstvene sisteme.
Neposredna prihodnost z bolj ekstremno vročino
Tako WMO kot druge mednarodne organizacije poudarjajo, da V prihodnjih letih se ne pričakuje znatno zmanjšanje teh epizod. Obdobje med letoma 2025 in 2029 bi lahko bilo med 1,2 in 1,9 °C nad industrijskimi referenčnimi ravnmi., In Obstaja 86-odstotna verjetnost, da bo v tem petletnem obdobju vsaj eno leto preseglo simbolično mejo 1,5 °C..
Arktika, tesno povezana z evropskim podnebjem, se segreva več kot trikrat nad svetovnim povprečjem, kar pospešuje taljenje ledu in dvig morske gladine. Ta pojav To krepi učinke ne le v polarnih regijah, temveč tudi na evropskih obalnih območjih in v podnebju same celine..
Eden vidnih učinkov globalnega segrevanja v Evropi je porast ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so hudourniško deževje na severu ali vroča, suha poletja na jugu. Po drugi strani pa se tveganje za gozdne požare povečuje s ponavljanjem vročinskih valov., kot smo to v zadnjih poletjih opazili v Grčiji, Franciji, Italiji in Španiji.
Podnebne spremembe spreminjajo tudi čas in intenzivnost pojavov, kot je cvetenje fitoplanktona, ključnega sestavnega dela morske prehranjevalne verige, ter ogrožajo lokalno in globalno biotsko raznovrstnost.
Kaj se dela in kako daleč segajo rešitve?
Prilagajanje in blaženje sta dve glavni strategiji, ki ju je predlagala mednarodna skupnostVendar pa poročila poudarjajo, da je prilagajanje sicer bistveno, vendar lahko le drastično zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ustavi trend rekordnih vročin in prepreči še hujše posledice.
Organizacije, kot so ZN, SMO in Mreža za podnebne ukrepe, menijo, da mora globalno zmanjšanje emisij do leta 43 doseči vsaj 2030 %, do leta 60 pa 2035 %, če želimo globalno segrevanje ohraniti pod nevarnimi mejami. zmanjšanje emisij v Evropi bo ključnega pomena za zmanjšanje učinkov rekordne vročine na celini. COP30 bo ključnega pomena za oceno dejanske zavezanosti držav.
Evropa in svet se soočata s prihodnostjo, v kateri bodo ekstremne vročine postale vse pogostejše, z resnimi vplivi na zdravje, gospodarstvo in biotsko raznovrstnost. Znanost poziva k ambicioznejšim in usklajenim ukrepom, da bi preprečili, da bi tisto, kar je danes izjemno, postalo nova podnebna normalnost na naši celini.
