Mednarodni skupini astronomov je uspelo prvič vizualno potrditi da lahko zvezda eksplodira z dvojno detonacijo, pojav, ki je bil do sedaj teoretiziran, vendar nikoli neposredno opažen. Analizirani ostanek, znan kot SNR 0509-67.5, je bil posnet z Zelo velikim teleskopom Evropskega južnega observatorija in je zagotovil ključne slike, ki so bile uporabljene za prepoznavanje značilnih vzorcev, ki so posledica te dvojne eksplozije.
Dolga leta so smrt nekaterih zvezd razumeli kot en sam nasilni dogodek, vendar so podatki, nedavno objavljeni v reviji Narava astronomija bistveno spremenijo naš pogled na nekatere supernove. Analiza SNR 0509-67.5, Beli škrat ki je že izčrpal svoje gorivo, je znanstvenikom omogočil prvič zaznali neposredne sledi dveh zaporednih eksplozij v ostankih iste supernove.
Po mnenju raziskovalcev ta ugotovitev postavlja nekateri najbolj energični dogodki v vesolju in odpira vrata boljšemu razumevanju nastanka elementov, bistvenih za življenje, kot je železo. supernove tipa Ia, kot je ta, ki jo obravnavamo tukaj, igrajo temeljno vlogo pri merjenju razdalj v vesolju in so služili kot osnova za odkritje pojava pospeševanja pri širjenju vesolja.
Priyam Das, doktorski študent na Univerzi v Novem Južnem Walesu, poudarja, da "Eksplozije belih pritlikavk so bile ključni del sodobne astronomije", čeprav natančen razlog, zakaj se nekatere od njih sprožijo, ostaja nerešen. Ta preboj osvetljuje še vedno enigmatičen mehanizem in potrjuje, da se detonacija včasih ne zgodi, ko zvezda doseže kritično maso, temveč prej in v dveh različnih fazah.
Tako pride do dvojne zvezdne detonacije
Tradicionalno so strokovnjaki pojasnili, da Supernove tipa Ia se je zgodilo, ko je bela pritlikavka, del binarni sistem, je absorbirala snov iz svoje spremljevalne zvezde, dokler ni presegla kritičnega praga, kar je sprožilo eksplozijo. Vendar pa z najnovejšimi zbranimi podatki alternativna hipoteza pridobiva na veljavi: Plast helija, odstranjena iz sekundarne zvezde, lahko postane nestabilna in povzroči prvo eksplozijo.Ta začetni udarni val se prenese proti jedru bele pritlikavke in v nekaj trenutkih sproži drugi, večji izbruh.
Nedavno pridobljena slika je omogočila identifikacijo prisotnost ločenih koncentričnih plasti kalcija v ostanku SNR 0509-67.5, nekaj, kar so fizikalni modeli pojava že napovedali, vendar tega nikoli niso neposredno opazili. Te plasti, vizualizirane kot svetlo moder halo, So nedvomna sled mehanizma dvojne detonacijeUporaba instrumenta MUSE (Multi Unit Spectroscopic Explorer) na VLT je bila ključnega pomena za doseganje te ravni podrobnosti pri opazovanju.
Ta ugotovitev pomeni, da Nekateri beli pritlikavci lahko eksplodirajo, preden dosežejo Čandrasekharjevo masno mejo, kar nas sili k pregledu teorij o zvezdni evoluciji in življenju teh kompaktnih objektov.
Zakaj so te eksplozije tako pomembne
Pojav dvojne detonacije v supernovah tipa Ia ne pomaga le razjasniti življenjskega cikla zvezd, temveč je tudi temeljnega pomena za merjenje astronomskih razdaljRednost, s katero te eksplozije sijejo, ne glede na to, kje se zgodijo, jih dela nekakšne referenčni vzorec izračunati obseg vesolja. Zahvaljujoč njim je bilo mogoče ugotoviti, da je širjenje vesolja hitrejše, kot se je prej mislilo, in ta dosežek je bil priznan z Nobelova nagrada za fiziko leta 2011.
Študija poudarja tudi veliko vizualno in znanstveno vrednost strukture opazovanih razbitin. Popolnoma plastovita razporeditev elementov, ki jih ustvarijo eksplozije, je neposreden odraz kompleksnosti teh kozmičnih dogodkov in astronomom ponuja edinstveno priložnost za analizo procesa eksplozije od najzgodnejših faz do končne disperzije materialov.
Razumevanje, kako in kdaj beli pritlikavci eksplodirajo, nam na koncu omogoča, da izboljšamo orodja, ki jih uporabljamo za raziskovanje nastajanja galaksij in porazdelitve težkih elementov po vesolju.
Pridobivanje neposredni vizualni dokazi V ostanku SNR 0509-67.5 predstavlja močno potrditev, da dvojna detonacija ni le mogoča, ampak se dejansko dogaja v naravi. To pomaga rešiti eno najtrdnejših ugank v sodobni astrofiziki in poudarja vpliv tehnološkega napredka – kot sta uporaba VLT in spektrografa MUSE – na naše razumevanje vesolja.
To odkritje pomeni pomemben napredek v našem razumevanju teh pojavov in bo v prihodnosti izboljšalo simulacije in modele, ki pojasnjujejo zvezdno evolucijo in superluminozne eksplozije.
