P cunamiji, ti gromozanski valovi, ki uničijo vse pred seboj, so fascinanten in uničujoč naravni pojav. Čeprav se večina cunamijev pojavi ob obalah Tihega in Indijskega oceana, to ne pomeni, da ne morejo nastati v drugih delih sveta, zato je bistveno razumeti njihovo naravo in dinamiko. Ne smemo se jih bati, moramo pa jih spoštovati in razumeti, kako nastanejo in katere so njihove glavne značilnosti. Nato bomo raziskovali 5 stvari, ki jih o cunamijih niste vedeli.
Cunamiji lahko z vratolomno hitrostjo prevozijo več tisoč kilometrov
Teh pojavov ni mogoče natančno predvideti, vendar je znano, da ko se približujejo obali, povečujejo velikost in hitrost. pravzaprav Prevozijo lahko več kot 17,000 km z neverjetno hitrostjo do 700 km/h., primerljivo z letalom v letu. V globokih vodah so lahko valovi cunamija za ladje neopazni, ker je njihova višina relativno nizka, kar jim omogoča, da nadaljujejo svojo pot neopažene. Ko se cunami približa obali in se globina vode zmanjša, se njegova hitrost zmanjša, vendar se njegova višina dramatično poveča, kar povzroči uničujoče valove.
Ne prinesejo samo vala
Ste mislili, da je cunami prinesel samo en val? Resničnost je taka, da ti pojavi nikoli ali skoraj nikoli ne pridejo sami. Večina jih običajno prinese več kot en val, kar pomeni, da sta povzročeno uničenje in škoda veliko večja, kot bi jo povzročil en sam val. Ti valovi so lahko do 10-krat večji od prejšnjih valov in prvi val ni vedno največji. Obalne skupnosti morajo biti pripravljene na več valov, ne le na prvi znak udara.
Vsako večje gibanje po tleh jih lahko povzroči
Cunamiji so običajno povezani s potresi, vendar to niso edini vzroki. Trk meteorita ali asteroida, npr. Lahko povzroči tudi cunami, kot se domneva, da se je zgodilo pred približno 3.46 milijona let, ko je asteroid trčil v Zemljo in prekril planet z vodo. Poleg potresov lahko dejavniki, kot so zemeljski plazovi, vulkanske eksplozije in podvodni izbruhi, sprožijo cunamije, zaradi česar sta njihovo preučevanje in spremljanje bistvenega pomena za preprečevanje in nadzor tveganja.
Če želite izvedeti več o tem, kako nastane cunami, lahko preberete o največji cunami na svetu in njen vpliv.
Japonski cunami bi lahko dosegel San Francisco
In trajalo bi le nekaj 10 ur prispeti. Impresivno, kajne? Hitrost in moč teh valov sta osupljivi. Mimogrede, pacifiški center za opozarjanje na cunamije, ki se nahaja v Honoluluju, je odgovoren za spremljanje in opozarjanje na morebitne cunamije v Tihem oceanu. Ta sistem tudi usklajuje prizadevanja in deli informacije za preprečevanje opustošenja in zmanjšanje vpliva na obalne skupnosti.
Morje se včasih umakne, preden se pojavijo
Čeprav včasih ni veliko znakov, ki bi kazali na bližajoči se cunami morje se umika drastično, zaradi česar je velik del morskega dna izpostavljen. Ta pojav, znan kot "oseka", je pogosto opozorilni znak bližajočega se cunamija. Bistveno je, da obalne skupnosti in dopustniki prepoznajo ta signal, saj lahko zgodnje opozarjanje reši življenja.
Kako nastane cunami?
Cunami je posledica trenutnega premika velike mase vode. Ta pojav v večini primerov povzročijo podvodni potresi velike magnitude, ki povzročijo nenaden premik morskega dna, ali vulkanski izbruhi. V drugih primerih lahko zemeljski plaz na obali povzroči tudi cunami.
Večino cunamijev (približno 80 % vseh) povzročijo podvodni potresi. Ko pride do potresa, se morsko dno premakne, kar povzroči valove, ki se hitro širijo po oceanu. Čeprav so ti valovi v globoki vodi lahko skoraj neopazni, ko se približajo obali, njihova hitrost upada, vendar se njihova višina eksponentno povečuje, kar lahko povzroči valove, višje od 30 metrov. Ta pojav spremeni oddaljeno seizmično gibanje v uničujoč cunami, ki lahko izbriše obalne skupnosti.
Če želite izvedeti več o tem pojavu, lahko preverite, kako je meri višino valov v zvezi s cunamijem.
Najbolj uničujoči cunamiji v zgodovini
Nekateri najbolj uničujoči cunamiji v novejši zgodovini so bili:
Čile, 1960
22. maja 1960 je Potres v Valdivii, najmočnejši v zgodovini, z magnitudo 9.5, je povzročil cunami, ki je opustošil obale Čila. Valovi so segali do 20 metrov visoko in povzročili smrt okoli 2,000 ljudi. Ta cunami ni prizadel samo Čila, ampak je nekaj ur pozneje dosegel tudi Havaje in Japonsko ter povzročil nadaljnje uničenje in dodatne smrti.
Japonska, 2011
11. marca 2011 je Japonska doživela potres z magnitudo 9.0, ki je povzročil cunami, ki je povzročil več kot 10 metrov visoke valove in ubil več kot 20,000 ljudi. Ta katastrofa ni samo uničila celih skupnosti, ampak je sprožila tudi jedrsko krizo v Fukušimi, katere vpliv je imel dolgoročne posledice za energetsko politiko in zdravje okolja v regiji.
Italija, 1908
28. decembra 1908 je mesto prizadel potres z magnitudo 7.1 Mesinska ožina v Italiji, kar je povzročilo cunami, ki je opustošil mesti Messina in Reggio Calabria. V tej nesreči, ki velja za eno najhujših v evropski zgodovini, je umrlo približno 120,000 ljudi.
Indonezija, 2004
El cunami 26. decembra 2004, ki jo je sprožil potres z magnitudo 9.3 v Indijskem oceanu, velja za eno najhujših naravnih nesreč v zgodovini. Valovi so dosegli višino do 30 metrov in povzročili več kot 227,000 smrti v različnih državah. Ta dogodek je privedel do oblikovanja novih sistemov za opozarjanje na cunamije po vsem svetu, kar je poudarilo potrebo po pripravi in izobraževanju obalnih skupnosti o nevarnosti cunamija.
Če vas zanima več o tem, kako je na nekaterih območjih prišlo do poplav, na drugih pa ne, si lahko preberete članek o zakaj pride do poplav.
Katera območja so najbolj nagnjena k cunamijem?
Območja, ki jih cunamiji najbolj prizadenejo, so tista v Tihem oceanu, zlasti ob ognjeni obroc ali "ognjeni obroč", geološko aktivno območje s številnimi vulkani in tektonskimi prelomi. Poleg tega obstajajo še druga potresna in vulkanska območja v Indijskem oceanu ter nekatera manjša območja v Atlantskem oceanu in Sredozemskem morju. V zgodovini se je približno 14 % dokumentiranih cunamijev zgodilo v slednji regiji, kjer trčita afriška in evropska tektonska plošča, predvsem potres in cunami v Lizboni leta 1755.
Kako se lahko zaščitimo? Pomen preventive
Preprečevanje je bistveno pri obvladovanju tveganja cunamija, tako kot pri potresih. Bistvenega pomena je poznavanje izpostavljenih območij in opozorilnih sistemov. Območja Tihega oceana imajo napredne sisteme za opozarjanje, kot je sistem za opozarjanje na pacifiški cunami, ki obalna območja opozarja na morebitne nevarnosti.
Ena minuta lahko spremeni življenje in smrt, zato sta zgodnje opozarjanje in hiter odziv javnosti ključnega pomena. Izvajanje vaj evakuacije v obalnih skupnostih in izobraževanje o nevarnostih cunamijev sta prav tako ključna sestavna dela pripravljenosti.
Sredozemski cunami: kakšna so tveganja?
Čeprav so cunamiji v Sredozemskem morju manj pogosti kot v Tihem oceanu, še vedno predstavljajo veliko tveganje. V zgodovini je bilo od leta 1600 pr. n. št. do danes zabeleženih najmanj 290 cunamijev, od katerih so nekateri povzročili opustošenje. Najbolj izpostavljeni sta grška in italijanska obala, pa tudi portugalska in španska. V zadnjih letih so bili razviti sistemi za spremljanje in opozarjanje, da bi zmanjšali nevarnost cunamija v tej naseljeni kotlini.
Obveščenost o tveganjih in načrti evakuacije lahko rešijo življenja. Kampanje ozaveščanja in sodelovanje med državami so prav tako bistvenega pomena za izboljšanje zmogljivosti odzivanja na te pojave. Preučevanje in razumevanje cunamijev ni le bistvenega pomena za varnost obalnih skupnosti, ampak nudi tudi dragocene lekcije o naravi, njeni moči in pomenu pripravljenosti pri obvladovanju naravnih nevarnosti. Z ustreznim izobraževanjem in proaktivnimi akcijskimi načrti je mogoče uničujoče posledice teh naravnih pojavov bistveno zmanjšati.
